siaj wrote on 04.03.2005 at 20:50:18:Ajej, Tine, Tine ... od tiste, iz leta 1991, Tragične etike svetosti, vidim, da se ni še nikamor premaknil....
- temeljna sestavina evropske zavesti je krščanstvo (na njegov nastanek vplivata judovska religiozna in starogrška misel)
- pa da ethos nepisanih zakonov ne izhaja in morale in etike, saj je na izvoru vsakršne morale ali etike
- nepisani zakoni niso zakoni bivajočega, marveč zakoni biti (sic!!! kakšna religioznost) - prav zato niso vezani ne na čas ne na prostor
- prva med njimi sta zakon o svetosti življenja (ki so ga je celo hoteli spraviti v ustavo) in zakon o posvečenosti mrtvih (Antigona, celo Spomenko so "krstili" za Antigono); zakona, ki govorita o končnosti človekove biti ............
skratka, za dobro razumet to sceno, je zanimivo prebrat tudi kakšno Novo revijo in potem ti marsikaj bolj jasno rata - recimo, glede njihove konkretne etike (pa njihovega odnosa do političnega)
//sama najraje berem filozofe kar prevedene (sicer se marsikateri pomen tudi popači) kot pa preko interpretacij//
ampak tam piše Hribar; str. 131; da je Levinas (celo) očital Heideggru, češ da izhaja (Heidegger namreč) iz nevtralne, brezosebne in neprizadete biti, iz ontologije, namesto, da bi začel pri etiki, pri osebnem in prizadetem, pdgovornem razmerju do Drugega ......(čeprav H. izhaja iz ontološke diference)
pa recimo na str. 134 o Levinasu, ki se sprašuje: Je pravično biti? Nismo ubijalci že samo s tem, da bivamo? .....
***********************************
drugače pa, ne vem, kaj ima moje vprašanje sicer opraviti z mitom ... ?!?
aja, a bi lahko bolj konkretno o mistični drugost M in Ž, titud, to se mi zdi, da je pa na tvojem "zeljniku zraslo" ....
Kar se spozanvanje origanlne misli preko njihovih interpratcij tiče: ponavad mi je to povod, da me na nekaj opozori in če mal le možnst se pol na tisto spravima v originalu (magari v prevodu v jeziku, ki ga kolkrtolk razumem). Tko sem se v življenju že predihal aristotla (o duši), marxa (zbrana dela), freuda (nelagodno v kuturi), camusa (vsi romani in eseji), junga (eseji kolektivno nezavednem, arhetipih, animi), fromma (imeti ali biti, o ljubezni, psihoanaliza i zen budizem). Čakajo me še gnostični evangeliji (zdej jih spoznavam prek uršiča), enkrat bom od začetka do konca prebral platona (pravkar preveden!), kar naprej srečavam plotina, pred nedavnim sem odkril poppra (preko sosrosa, še iščem kako njegovo knjigo o odrti družbi), hussrela, heideggra, levinasa, lacana zdaj spoznavam preko hribarja (prej sem predvsem slednjega preko žižka) ... tko da s tem se moja filozofsak lestvica izčrpva. A ja, pokukal bom še k hansu albertu, ker ga mam na sumu, da je inspiriral našega t -ja za njegovo lastno teorijo kritičnega preizkušanja resničnosti (pa še unega filozofa, ki ga je t zgoraj sam omenil)...
A ja, še mitoligiji, ki da ne odgovaja na tvoje vprašanje o vpetosti levinasa v konkreten tukaj in zdaj. S citiranjem tineta, sem ti skušal prikazat, kako levinas prikazauje vpetost evropskega človeka v tukaj in zdaj. Seveda je tud sam vpet v tukaj in zdaj točno na tak način, kot si to sam predstvalja, sebe pač ne more izzvemat. Po moje se ma za dediča sbovobodomislne-liberalne evropske tradicije v nasprotju s heideggrom, ki ga uvršča v mitiloški kolektivizem. Tega po moje tinetova interpretacija ni potvorla.
Več o lastni interpretaciji mističnosti drugačnosti M/Ž pa drugič...
In hvala da deliš svoje bogato zanje o filoziiji (tudi) z nami.