t wrote on 02.03.2005 at 11:49:29:


Kaj pa Martin?


(bojda   je tudi Slavoj na Japonskem zelo cenjen in bran )

titud wrote on 03.03.2005 at 16:42:56:


za Levinasa ne vem točno kako in kaj, vendar po teh nekaj odstavkih, ko si ga navajal mi je recimo kar nekaj njegovih pojmov dalo vedeti, da se tudi nekim etičnim in moralnim kategorijam ne more izogniti, pa saj, zakaj pa se jih bi sploh, ...?

Heidegger po moje vstopi že v etično, ali pa svetovno nazorsko polje, ko si zastavi vprašanje: zakaj sploh nekaj je in ne raje nič ...

in kakor se filozofi ukvarjajo s človekom (in ne zgolj z nekimi logičnimi pojmi ) in njegovim prebivanjem v svetu, že je svet tu ... smo že v svetu

sicer pa: združit se z nekom (Levinas, kot ga predstaviš ti) in ne izgubiti svoje lastne identitete je še kako idealiziran pojem --- že samo tukaj se lahko ustavim in se sprašujem v nedogled: kaj je sploh identiteta, kaj je tisto, kar naj ne bi izgubila, ko grem v odnos (skozi funkcijo ljubezni) in kakšno drugost naj bi doživela? in zakaj je to drugost, in zakaj raje ne istost .....

se pravi, imamo identiteto in na drugi strani drugost, vmes pa funkcijo ljubezni, ki je most , ki presega, amapak kako! tako da se pravzaprav nič ne zgodi

(moje jutranje razmišljanje, seveda popolnoma odprto za dodatna pojasnila in pripombe)

najprej bi rada rešila nek nesporazum, mislim, da me nisi razumel titud

s tistim "tukaj in zdaj" mislim predvsem neko konkretno pozicijo filozofa (osebno) v dani historični situaciji in v določenem prostoru (če se spominjaš, sem pisala o taborišču)

to, je to, kar menim, da se definitivno vpisuje v vsako filozofijo, vsakega filozofa

čeprav bi radi zadeve nekateri videli tudi drugače (kot da obstajajo neke spolšne hruške in jabolka neodvisno od filozofskih glav, ampak ko govorimo o hruškah in jabolkih, so to zame konkretne stvari in skozi način kako nekdo govori o njih, je del njega samega, neko subjektivno se vpisuje)

v samem odnosu med moškim in žensko pri Levinasu pa ne vidim tega "tukaj in zdaj" to mi je jasno, da se situacija razrešuje v neki prihodnosti

to, da se Levinas otepa "moraliziranja" mi je bilo tudi takoj jasno (pa recimo, da to vem že od prej), zato sem pa tudi pisala o "filozofih po vojni", ki so se hkrati otepali moraliziranja in s tem prispevali k stanju "status quo" v družbi, -- konkretno pri Levinasu: kot da se o tistem drugem, drugačnem, ne da nič povedat več, kot to, da je "skrivnostno" in "drugačno" -- ampak, kot si sam napisal je tudi on postavil temelje za (pa ja, tudi še začasa svojega življenja) "novo, pluralistično etiko"

še enkrat: Levinas je pisal svojega dne "tukaj in zdaj", ampak njegovi koncepti se nanašajo pa na prihodnost

in ker ravno bereš Levinasa .... zame je precej vprašljivo konceptualiziranje drugačnosti, sploh kar se tiče M/Ž (ker skozi zgodovino se je pač pokazalo, da so ravno takšne in drugačne konceptualizacije drugačnosti bile posredno ali neposredno vpletene v sisteme, se pravi, da pojmi nekako uidejo nadzoru in se nanje potem limajo takšne ali drugačne VREDNOSTI, vrednotenje) ... skratka .... če mi poveš, kje on (levinas) vidi razliko, to drugačnost (ali jo pusti nerazdelano v megli "skrivnosti"?)

siaj wrote on 04.03.2005 at 12:14:16:


Po moje se želi izognt tej zgodovinski mitičnosti življenja, znotraj katere vzpostavitev avtonomnega subjeta ni mogoča. Izhaja iz razsvetljenskega koncepta posameznika, ki si svojo svobodo/avtonomijo mora znat izborit tud v tako izrazito  krvno/rodovnih/telesnih zadevah kot so partnerska/erotična  razmerja  med moškim in žensko in njun odnos do potomstva. Razlike pač predpostvlja,  saj so razlike predpogoj  za  svobodo/avtonomijo  posameznika, njegova inovativnost pa  je  po moje v tem, kako razlike presegat in tem oharnit oz. še krepit  avtonomijo, pogojenos s to (mistično) drugostjo  moškega in ženske.    

siaj wrote on 04.03.2005 at 20:50:18:



ti maš pa res kle velik za BIT; a si prepričana, da je tapravi PRE:daLCHECK?6449

ma ja,

lahko ugibam, recimo:

1. da nimam na forumu Svet pogovorov kaj iskat (jaz)

2. da intelektualno razmišljanje nima veze z "ezo sceno", ampak po moje to ni nezdružjivo, celo zelo zaželeno po moje

3. da nek duhovni razvoj nima veze s filozofijo, (ja, pa jo ima, starogrški filozofi so živeli, tako kot so filozofirali in veliko filozofov je živelo svojo filozofijo, da ne govorim, da so tudi izvajali določene vaje, pa ne samo starogrški)

4. da se imam še veliko za naučit (ja se imam, ampak roko na srce preko tega foruma pa še zelo malo  )

5. če pa veš za kakšen drug forum, ki bi bil bolj primeren zame, lahko pa poveš (vam saj ne bo treba mene prenešat  )

.......................

4.   možne variante

lp

Quote:


Najbolj ustrezno  se mi zdi  to polemiko o vlogi filozifije pri isaknju odgovorov ilustrirat z mislijo  filozofa uršiča, v kateri spoznanje primerja z lestvijo, po kateri se klin za klinom povzpenjaš  k nespoznatnemu.Ti klini pa morajo bit tdni,  morajo 'vzdržat' in zato je potrebna en kosnistenten diskurz in mora obstajat ena pardigma, znotraj katere je možno iskat odgovoer magari o samemu seb. Ker tud za pot  do spoznvanih meja   samega sebe rabiš lojtro, po kateri se lahko vračaš, nismo se vsi pripravljen pahnit čez rob brez možnosti povratka oz. možnosti  delit svojih mejnih  izkušenj z drugimi.

Temu robu (norosti) se je nevarno približeval ravno filozof, ki je v v lajfu particiral  tole svojo že enkrat tle gor citirano misel:

Moji stavki nudijo pojasnitve s tem, da jih bo tisti, ki me je razumel, na kraju spoznal za nesmiselne, ko se bo skoznje - na njih- povzpel iz njih.