Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 4 5 6 
(Read 33889 times)
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #45 - 02.03.2005 at 19:19:28
 
titud wrote on 02.03.2005 at 12:10:14:
A ti je tud uršičev  marko?




Kakor se vzame




uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
siaj
5
*****
Offline


Posts: 706
vrhnika
Gender: female
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #46 - 03.03.2005 at 09:22:26
 
t wrote on 02.03.2005 at 11:49:29:
Heidegger namreč ni imel neke izoblikovane etike ali estetike.




Kaj pa Martin?


(bojda   Tongue je tudi Slavoj na Japonskem zelo cenjen in bran )


Back to top
 

There's no teacher&&Who can teach anything new&&He can just help us to remember&&The things we always knew
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #47 - 03.03.2005 at 16:42:56
 
Ne vem,  zakaj bi morala vsaka razprava o ljubezni predpostavljat njeno  etično/moralno komponento . Če levins npr. trdi, da je čista ljubezen 'ljubezen za nič',  s tem po moje izniči vsako njeno umeščanje v neke pozitivne/negativne vrednostne sisteme. Samo je, tko kot npr.  za heideggra  njegova bit v vseh razmerji samo in predvsem je.

Ne vem če se pr komu drugemu kot levinsu zasledu tko vrednostno nevtralno in neidelazirano funkcijo   ljubezni, ki omogoča posamezniku doživet drugost in   se  'udružbit' brez izgube lastne identitete.
Back to top
 
 
IP Logged
 
siaj
5
*****
Offline


Posts: 706
vrhnika
Gender: female
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #48 - 04.03.2005 at 09:02:46
 
titud wrote on 03.03.2005 at 16:42:56:
Ne vem,  zakaj bi morala vsaka razprava o ljubezni predpostavljat njeno  etično/moralno komponento . Če levins npr. trdi, da je čista ljubezen 'ljubezen za nič',  s tem po moje izniči vsako njeno umeščanje v neke pozitivne/negativne vrednostne sisteme. Samo je, tko kot npr.  za heideggra  njegova bit v vseh razmerji samo in predvsem je.

Ne vem če se pr komu drugemu kot levinsu zasledu tko vrednostno nevtralno in neidelazirano funkcijo   ljubezni, ki omogoča posamezniku doživet drugost in   se  'udružbit' brez izgube lastne identitete.  


za Levinasa ne vem točno kako in kaj, vendar po teh nekaj odstavkih, ko si ga navajal mi je recimo kar nekaj njegovih pojmov dalo vedeti, da se tudi nekim etičnim in moralnim kategorijam ne more izogniti, pa saj, zakaj pa se jih bi sploh, ...?

Heidegger po moje vstopi že v etično, ali pa svetovno nazorsko polje, ko si zastavi vprašanje: zakaj sploh nekaj je in ne raje nič ...

in kakor se filozofi ukvarjajo s človekom (in ne zgolj z nekimi logičnimi pojmi ) in njegovim prebivanjem v svetu, že je svet tu ... smo že v svetu

sicer pa: združit se z nekom (Levinas, kot ga predstaviš ti) in ne izgubiti svoje lastne identitete je še kako idealiziran pojem --- že samo tukaj se lahko ustavim in se sprašujem v nedogled: kaj je sploh identiteta, kaj je tisto, kar naj ne bi izgubila, ko grem v odnos (skozi funkcijo ljubezni) in kakšno drugost naj bi doživela? in zakaj je to drugost, in zakaj raje ne istost .....

se pravi, imamo identiteto in na drugi strani drugost, vmes pa funkcijo ljubezni, ki je most , ki presega, amapak kako! tako da se pravzaprav nič ne zgodi

(moje jutranje razmišljanje, seveda popolnoma odprto za dodatna pojasnila in pripombe)
Back to top
 

There's no teacher&&Who can teach anything new&&He can just help us to remember&&The things we always knew
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #49 - 04.03.2005 at 10:09:06
 
siaj wrote on 04.03.2005 at 09:02:46:
za Levinasa ne vem točno kako in kaj, vendar po teh nekaj odstavkih, ko si ga navajal mi je recimo kar nekaj njegovih pojmov dalo vedeti, da se tudi nekim etičnim in moralnim kategorijam ne more izogniti, pa saj, zakaj pa se jih bi sploh, ...?

Heidegger po moje vstopi že v etično, ali pa svetovno nazorsko polje, ko si zastavi vprašanje: zakaj sploh nekaj je in ne raje nič ...

in kakor se filozofi ukvarjajo s človekom (in ne zgolj z nekimi logičnimi pojmi ) in njegovim prebivanjem v svetu, že je svet tu ... smo že v svetu



Bolj kot se resničnost  nekega spoznanja/uvida/reflkesije utemeljejuje na njeni etičnosti/moralnosti, manjšo verodostjnost  ima ta resničnost. Tak refles moderne filozofije kot veje zanosti je  pač posledica obdobij, ko je bila resnićnost v posesti  moralnih avtoritet (kraljev/boženstev, papežev, duhovšine, klera in od njih požeganih). Z njimi je dokončno počistil nietzsche (čeprav svojo  avtoriteto črpa iz svojega krščanstva že s tem, ko ga tako vztrajno zanika).  Levinas kot modren filozof se otepa moraliziranja kot hudič križa (pri čemer mu gre na roko, da je žid tako kot večina takratnih modernih zanstvenikov od einsteina  do freuda),  pa vendar je prav s tem svojim konceptom drugosti postavil  temlje za novo, postmoderno pluralistično etiko.  On je mislil, da zanstvene, čeprav danes vemo kako je s priznavnjem znanstvenosti v danšanjemu družbolsovju.  

Quote:
sicer pa: združit se z nekom (Levinas, kot ga predstaviš ti) in ne izgubiti svoje lastne identitete je še kako idealiziran pojem --- že samo tukaj se lahko ustavim in se sprašujem v nedogled: kaj je sploh identiteta, kaj je tisto, kar naj ne bi izgubila, ko grem v odnos (skozi funkcijo ljubezni) in kakšno drugost naj bi doživela? in zakaj je to drugost, in zakaj raje ne istost .....

se pravi, imamo identiteto in na drugi strani drugost, vmes pa funkcijo ljubezni, ki je most , ki presega, amapak kako! tako da se pravzaprav nič ne zgodi


Po levinasu se 'nč ne zgodi' zdaj,  ker se idenititeti ne  združita/spojita zdaj in tukaj, ampak v prihodnosti, v času, v še neeksitirajočem  tretjem. Ta časovni zamik jima omoča, da tukaj  in zdaj ostajata to kar sta, moški in ženska, vsak v svoji tukaj in zdaj  nepresegljivi/skrvnostni drugačnosti, ki je tako neushljiv vir njune erotične privlačnosti.  

Iz tega se nujno  optimistično razrešuje  tud človekovo družbenost, ki men zgleda kot sobivanje različnosti, katere nasprotja se razrežujejo skoz kreiranje tretjega, torej skozi čas, v prihodnosti. Saj itak velja, da pride do družbene anomije in  kaosa, ko se vsa napsrotja hoče razrešit nestrpno tukaj in  zdaj za  večno. To ne pomen nč drugega kot to, da  človek in s tem družba izgubi občutek za čas in s tem nujno vero v  prihodnost, zato tud ob takih anomijah žrtvuje predvsem svoje potomce.  


Back to top
 
 
IP Logged
 
siaj
5
*****
Offline


Posts: 706
vrhnika
Gender: female
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #50 - 04.03.2005 at 12:14:16
 
najprej bi rada rešila nek nesporazum, mislim, da me nisi razumel titud

s tistim "tukaj in zdaj" mislim predvsem neko konkretno pozicijo filozofa (osebno) v dani historični situaciji in v določenem prostoru (če se spominjaš, sem pisala o taborišču)

to, je to, kar menim, da se definitivno vpisuje v vsako filozofijo, vsakega filozofa

čeprav bi radi zadeve nekateri videli tudi drugače (kot da obstajajo neke spolšne hruške in jabolka neodvisno od filozofskih glav, ampak ko govorimo o hruškah in jabolkih, so to zame konkretne stvari in skozi način kako nekdo govori o njih, je del njega samega, neko subjektivno se vpisuje)

v samem odnosu med moškim in žensko pri Levinasu pa ne vidim tega "tukaj in zdaj" to mi je jasno, da se situacija razrešuje v neki prihodnosti

to, da se Levinas otepa "moraliziranja" mi je bilo tudi takoj jasno (pa recimo, da to vem že od prej), zato sem pa tudi pisala o "filozofih po vojni", ki so se hkrati otepali moraliziranja in s tem prispevali k stanju "status quo" v družbi, -- konkretno pri Levinasu: kot da se o tistem drugem, drugačnem, ne da nič povedat več, kot to, da je "skrivnostno" in "drugačno" -- ampak, kot si sam napisal je tudi on postavil temelje za (pa ja, tudi še začasa svojega življenja) "novo, pluralistično etiko"

še enkrat: Levinas je pisal svojega dne "tukaj in zdaj", ampak njegovi koncepti se nanašajo pa na prihodnost

in ker ravno bereš Levinasa .... zame je precej vprašljivo konceptualiziranje drugačnosti, sploh kar se tiče M/Ž (ker skozi zgodovino se je pač pokazalo, da so ravno takšne in drugačne konceptualizacije drugačnosti bile posredno ali neposredno vpletene v sisteme, se pravi, da pojmi nekako uidejo nadzoru in se nanje potem limajo takšne ali drugačne VREDNOSTI, vrednotenje) ... skratka .... če mi poveš, kje on (levinas) vidi razliko, to drugačnost (ali jo pusti nerazdelano v megli "skrivnosti"?)
Back to top
 

There's no teacher&&Who can teach anything new&&He can just help us to remember&&The things we always knew
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #51 - 04.03.2005 at 13:45:49
 
siaj wrote on 04.03.2005 at 12:14:16:
najprej bi rada rešila nek nesporazum, mislim, da me nisi razumel titud

s tistim "tukaj in zdaj" mislim predvsem neko konkretno pozicijo filozofa (osebno) v dani historični situaciji in v določenem prostoru (če se spominjaš, sem pisala o taborišču)

to, je to, kar menim, da se definitivno vpisuje v vsako filozofijo, vsakega filozofa


O pomenu  historični determiniranosti posmeznika, njegovo vpetost v tukaj in zdaj kot vrhnjo plast te zgodobine, bi lahko odprla posebnen topik, ampak poglevja, kako je to storil hribar konkrentno v svoji analizi razhoda  levinasa do heideggra:

Levinas  izhaja iz ugotovitve, da je bilo za Evropo kosntitutivno človekovo transcendiranje mitičnega sveta. S tem se človek vzpostavi kot subjekt, medtem ko sredi mitičnega življenja, ki ne pozna avtonomije, subjekt ni mogoč. Človek se tu ne razume iz samega sebe, marveč iz preteklosti in usode. V tem je njegova nesvoboda, saj se ne more izviti iz preteklosti, tako da je v temelju omejen z zgodovino. Ker ga čas veže na preteklo prosotnost, ki je ne more ne ponoviti ne spremeniti, obenem pa ga prav zdaj usodno obvladuje, se mu čas kaže kot nekaj nezaobrnljivega. In ker ima preteklost na ta način tako veliko moč nad sedanjostjo, tudi prihodnost ni v njegovi moči. Ni resnično njegova prihodnost. Torej tudi upanja na kako resnično obnovo ni.  Mitični čas se odvija kot večno vračanje istega.

Zoper tak mitični čas nastopi evropski duh z idejo svobode.Človek se je možen dvigniti nad čas in tok dogodkov ter prevzeti odgovornost za samega sebe in svoja dejanja.S tem se človek povzpne onkraj zgodovine.  Ni več vezan na preteklost in zato strogo vzeto sploh ni zgodovina. Kot gospodar časa je rešen vseh okov preteklosti in zgodovine.

Idejo človekove svobode sta razvila judovstvo in grštvo, povezalo pa jo je krščanstvo. Judovstvo s seboj prinese »veličastno poslanico«, da človek ni vezan na preteklost in da je zato njegova lastna krivda, če ostaja ujetnik znotraj zgodovine časa. Preteklost je moč spremeniti. »Čas zgubiti svojo nezaobrnljivost«. Krščanstvo z mislijo, porojeno že v grštvu, o razločenosti duše od telesa, po katerem je duša organ svobode, ki lahko zdrobi ječo telesa, vpelje predstavo »neskončne svobode«, ki je nobene verige ne morejo preprečiti.  Razsvetljenski liberalizem svobodo odkrije v naravi človeka kot takega; svoboda ni nekaj podedovanega ali pridobljenega, človek naj jo (na družbeni oz. zgodovinski ravni) ima od svojega rojstva naprej.  Ob tem, ob »suvereni svobodi uma« pa liberalizem spregleda, da mora vsak človek kot zgodovinsko bitje svobodo  vendarle zmerom znova izboriti.  Svoboda je po bistvu osvobajanje in s tem nekaj dramatičnega: drama vsakogar izmed nas. Svoda je zato dostojanstven, a tudi nevarna. Ko se človek razloči od mitičnega, neposredno čutnega sveta,  zgubi ne samo neposrednost, ampak tudi orientacijo.

O tistem, kar  je dela poprej »instinktivno«, praviloma takorekoč po občutku, mora zdaj zmerom znova premisliti: si pravilno pot najti ali celo iznajti. Ta distanca od biti človeku omogoči, da se prepozna v igri, a ga  obenem lahko  zapelje v neodgovorno igračkanje. »misel postane igra. Človek si ugaja v svoji svobodi in se z nobeno resnico ne identificira dokončno. Svojo sposobnost dvoma  pretvori v nepremišljenost. Ker ni zadolžen nobeni resnici, ga to privede do tega, da se obotavlja zastaviti svojo osebo za ustvarjanje duhovnih vrednot«. Končno postne zaradi tega  nemožna tudi kakršnakoli  resnična pokončnost: junaštvo. Kopičijo se navidezni problemi in navidezne rešitve, avtentičnosti pa je z razvojem civilizacije  vse manj in manj. V ospredju se prebijeta moda interesov in interes mode.

Inelektualistična distanca do vsega, ki izhaja iz teoretiške naravnanosti, sicer vzpostavlja protinaravnanost, težnjo po pokončnosti in avtentinčnosti, a obenem težnjo po vrnitvi k biti, po koreninjenosti v biti.  V tem naličju pa Levinas že prepozna »koncepcijo, ki je v nasprotju z evropskim pojmom človeka« Torej je »germanski ideal človeka« , po katerem naj bi spet prišlo do sovpadne združitve mišljenja in biti, tako da bi bilo mišljenje le modus biti, usmerjeno zoper idejo svobode. Ideja o transcedenci  kot človekovem prehajanju čez bit je spet odpravljena in ukinjena.

Tako filozofija hitlerizma, ki se veže na telo, v človekovi  neločljivosti od  telesa in občutku identitete z njim ne vidi več nekaj omejujočega. Ne z mor več telesa videti kot ječo telesa in zato tudi ne okusiti tragičnega  okusa te človekove določenosti, t.j. definitivno neodpravljive telesnosti. Zato ne le sprejema, ampak izrecno prisluhne «skrivnostnim glasovom krvi, klicom dediščine in preteklosti«.  Družba zanjo ni več skupnost svobodnih temveč občestvo krvi, Človek spet postane odvisen od biti.  


Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #52 - 04.03.2005 at 14:01:11
 
siaj wrote on 04.03.2005 at 12:14:16:
in ker ravno bereš Levinasa .... zame je precej vprašljivo konceptualiziranje drugačnosti, sploh kar se tiče M/Ž (ker skozi zgodovino se je pač pokazalo, da so ravno takšne in drugačne konceptualizacije drugačnosti bile posredno ali neposredno vpletene v sisteme, se pravi, da pojmi nekako uidejo nadzoru in se nanje potem limajo takšne ali drugačne VREDNOSTI, vrednotenje) ... skratka .... če mi poveš, kje on (levinas) vidi razliko, to drugačnost (ali jo pusti nerazdelano v megli "skrivnosti"?)


Po moje se želi izognt tej zgodovinski mitičnosti življenja, znotraj katere vzpostavitev avtonomnega subjeta ni mogoča. Izhaja iz razsvetljenskega koncepta posameznika, ki si svojo svobodo/avtonomijo mora znat izborit tud v tako izrazito  krvno/rodovnih/telesnih zadevah kot so partnerska/erotična  razmerja  med moškim in žensko in njun odnos do potomstva. Razlike pač predpostvlja,  saj so razlike predpogoj  za  svobodo/avtonomijo  posameznika, njegova inovativnost pa  je  po moje v tem, kako razlike presegat in tem oharnit oz. še krepit  avtonomijo, pogojenos s to (mistično) drugostjo  moškega in ženske.    
Back to top
 
 
IP Logged
 
siaj
5
*****
Offline


Posts: 706
vrhnika
Gender: female
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #53 - 04.03.2005 at 20:50:18
 
Ajej, Tine, Tine ... od tiste, iz leta 1991, Tragične etike svetosti, vidim, da se ni še nikamor premaknil....

- temeljna sestavina evropske zavesti je krščanstvo (na njegov nastanek vplivata judovska religiozna in starogrška misel)

- pa da ethos nepisanih zakonov ne izhaja in morale in etike, saj je na izvoru vsakršne morale ali etike

- nepisani zakoni niso zakoni bivajočega, marveč zakoni biti (sic!!! kakšna religioznost) - prav zato niso vezani ne na čas ne na prostor

- prva med njimi sta zakon o svetosti življenja (ki so ga je celo hoteli spraviti v ustavo) in zakon o posvečenosti mrtvih (Antigona, celo Spomenko so "krstili" za Antigono); zakona, ki govorita o končnosti človekove biti ............

skratka, za dobro razumet to sceno, je zanimivo prebrat tudi kakšno Novo revijo in potem ti marsikaj bolj jasno rata - recimo, glede njihove konkretne etike (pa njihovega odnosa do političnega)

//sama najraje berem filozofe kar prevedene (sicer se marsikateri pomen tudi popači) kot pa preko interpretacij//

ampak tam piše Hribar; str. 131; da je Levinas (celo) očital Heideggru, češ da izhaja (Heidegger namreč) iz nevtralne, brezosebne in neprizadete biti, iz ontologije, namesto, da bi začel pri etiki, pri osebnem in prizadetem, pdgovornem razmerju do Drugega ......(čeprav H. izhaja iz ontološke diference)

pa recimo na str. 134 o Levinasu, ki se sprašuje: Je pravično biti? Nismo ubijalci že samo s tem, da bivamo? .....

***********************************

drugače pa, ne vem, kaj ima moje vprašanje sicer opraviti z mitom ... ?!?

aja, a bi lahko bolj konkretno o mistični drugost M in Ž, titud, to se mi zdi, da je pa na tvojem "zeljniku zraslo" ....
Back to top
 

There's no teacher&&Who can teach anything new&&He can just help us to remember&&The things we always knew
 
IP Logged
 
Petra.
Global Moderator
p
*****
Offline

All IS Full Of Love
Posts: 10693

Gender: female
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #54 - 04.03.2005 at 22:40:47
 
siaj wrote on 04.03.2005 at 20:50:18:
Ajej, Tine, Tine ... od tiste, iz leta 1991, Tragične etike svetosti, vidim, da se ni še nikamor premaknil....

- temeljna sestavina evropske zavesti je krščanstvo (na njegov nastanek vplivata judovska religiozna in starogrška misel)

- pa da ethos nepisanih zakonov ne izhaja in morale in etike, saj je na izvoru vsakršne morale ali etike

- nepisani zakoni niso zakoni bivajočega, marveč zakoni biti (sic!!! kakšna religioznost) - prav zato niso vezani ne na čas ne na prostor

- prva med njimi sta zakon o svetosti življenja (ki so ga je celo hoteli spraviti v ustavo) in zakon o posvečenosti mrtvih (Antigona, celo Spomenko so "krstili" za Antigono); zakona, ki govorita o končnosti človekove biti ............

skratka, za dobro razumet to sceno, je zanimivo prebrat tudi kakšno Novo revijo in potem ti marsikaj bolj jasno rata - recimo, glede njihove konkretne etike (pa njihovega odnosa do političnega)

//sama najraje berem filozofe kar prevedene (sicer se marsikateri pomen tudi popači) kot pa preko interpretacij//

ampak tam piše Hribar; str. 131; da je Levinas (celo) očital Heideggru, češ da izhaja (Heidegger namreč) iz nevtralne, brezosebne in neprizadete biti, iz ontologije, namesto, da bi začel pri etiki, pri osebnem in prizadetem, pdgovornem razmerju do Drugega ......(čeprav H. izhaja iz ontološke diference)

pa recimo na str. 134 o Levinasu, ki se sprašuje: Je pravično biti? Nismo ubijalci že samo s tem, da bivamo? .....

***********************************

drugače pa, ne vem, kaj ima moje vprašanje sicer opraviti z mitom ... ?!?

aja, a bi lahko bolj konkretno o mistični drugost M in Ž, titud, to se mi zdi, da je pa na tvojem "zeljniku zraslo" ....



ti maš pa res kle velik za BIT; a si prepričana, da je tapravi PRE:daLCHECK?6449
Back to top
 

you cant look in the mirror and expect it to smile first
 
IP Logged
 
siaj
5
*****
Offline


Posts: 706
vrhnika
Gender: female
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #55 - 05.03.2005 at 09:46:57
 
Petra. wrote on 04.03.2005 at 22:40:47:
ti maš pa res kle velik za BIT; a si prepričana, da je tapravi PRE:daLCHECK?6449


hmmmm, ne razumem .......

mi lahko bolj preprosto razložiš kaj si s tem mislila?
Back to top
 

There's no teacher&&Who can teach anything new&&He can just help us to remember&&The things we always knew
 
IP Logged
 
siaj
5
*****
Offline


Posts: 706
vrhnika
Gender: female
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #56 - 05.03.2005 at 10:08:43
 
ma ja, Grin Grin Grin

lahko ugibam, recimo:

1. da nimam na forumu Svet pogovorov kaj iskat (jaz)

2. da intelektualno razmišljanje nima veze z "ezo sceno", ampak po moje to ni nezdružjivo, celo zelo zaželeno po moje

3. da nek duhovni razvoj nima veze s filozofijo, (ja, pa jo ima, starogrški filozofi so živeli, tako kot so filozofirali in veliko filozofov je živelo svojo filozofijo, da ne govorim, da so tudi izvajali določene vaje, pa ne samo starogrški)

4. da se imam še veliko za naučit (ja se imam, ampak roko na srce preko tega foruma pa še zelo malo  Roll Eyes)

5. če pa veš za kakšen drug forum, ki bi bil bolj primeren zame, lahko pa poveš (vam saj ne bo treba mene prenešat  Wink)

.......................

4.  Shocked Shocked Shocked Shocked možne variante

lp Smiley

Back to top
 

There's no teacher&&Who can teach anything new&&He can just help us to remember&&The things we always knew
 
IP Logged
 
ViSiON
Ex Member




Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #57 - 05.03.2005 at 10:49:15
 
siaj wrote on 05.03.2005 at 10:08:43:
ma ja, Grin Grin Grin

lahko ugibam, recimo:

1. da nimam na forumu Svet pogovorov kaj iskat (jaz)

2. da intelektualno razmišljanje nima veze z "ezo sceno", ampak po moje to ni nezdružjivo, celo zelo zaželeno po moje

3. da nek duhovni razvoj nima veze s filozofijo, (ja, pa jo ima, starogrški filozofi so živeli, tako kot so filozofirali in veliko filozofov je živelo svojo filozofijo, da ne govorim, da so tudi izvajali določene vaje, pa ne samo starogrški)

4. da se imam še veliko za naučit (ja se imam, ampak roko na srce preko tega foruma pa še zelo malo  Roll Eyes)

5. če pa veš za kakšen drug forum, ki bi bil bolj primeren zame, lahko pa poveš (vam saj ne bo treba mene prenešat  Wink)

.......................

4.  Shocked Shocked Shocked Shocked možne variante

lp Smiley




... gre zato, da se žal vseh stvari ne da razložiti na način, kot nas je naučila okolica, izobrazevalne ustanove...
za nekatere odgovore je potrebno iti globje vase, preko vseh popredalčkanih teorij...
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #58 - 05.03.2005 at 11:27:24
 
Quote:
... gre zato, da se žal vseh stvari ne da razložiti na način, kot nas je naučila okolica, izobrazevalne ustanove...
za nekatere odgovore je potrebno iti globje vase, preko vseh popredalčkanih teorij...


Najbolj ustrezno  se mi zdi  to polemiko o vlogi filozifije pri isaknju odgovorov ilustrirat z mislijo  filozofa uršiča, v kateri spoznanje primerja z lestvijo, po kateri se klin za klinom povzpenjaš  k nespoznatnemu.Ti klini pa morajo bit tdni,  morajo 'vzdržat' in zato je potrebna en kosnistenten diskurz in mora obstajat ena pardigma, znotraj katere je možno iskat odgovoer magari o samemu seb. Ker tud za pot  do spoznvanih meja   samega sebe rabiš lojtro, po kateri se lahko vračaš, nismo se vsi pripravljen pahnit čez rob brez možnosti povratka oz. možnosti  delit svojih mejnih  izkušenj z drugimi.

Temu robu (norosti) se je nevarno približeval ravno filozof, ki je v v lajfu particiral  tole svojo že enkrat tle gor citirano misel:

Moji stavki nudijo pojasnitve s tem, da jih bo tisti, ki me je razumel, na kraju spoznal za nesmiselne, ko se bo skoznje - na njih- povzpel iz njih.
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Nemoralistična odgovorna ljubezen
Reply #59 - 05.03.2005 at 12:01:25
 
siaj wrote on 04.03.2005 at 20:50:18:
Ajej, Tine, Tine ... od tiste, iz leta 1991, Tragične etike svetosti, vidim, da se ni še nikamor premaknil....

- temeljna sestavina evropske zavesti je krščanstvo (na njegov nastanek vplivata judovska religiozna in starogrška misel)

- pa da ethos nepisanih zakonov ne izhaja in morale in etike, saj je na izvoru vsakršne morale ali etike

- nepisani zakoni niso zakoni bivajočega, marveč zakoni biti (sic!!! kakšna religioznost) - prav zato niso vezani ne na čas ne na prostor

- prva med njimi sta zakon o svetosti življenja (ki so ga je celo hoteli spraviti v ustavo) in zakon o posvečenosti mrtvih (Antigona, celo Spomenko so "krstili" za Antigono); zakona, ki govorita o končnosti človekove biti ............

skratka, za dobro razumet to sceno, je zanimivo prebrat tudi kakšno Novo revijo in potem ti marsikaj bolj jasno rata - recimo, glede njihove konkretne etike (pa njihovega odnosa do političnega)

//sama najraje berem filozofe kar prevedene (sicer se marsikateri pomen tudi popači) kot pa preko interpretacij//

ampak tam piše Hribar; str. 131; da je Levinas (celo) očital Heideggru, češ da izhaja (Heidegger namreč) iz nevtralne, brezosebne in neprizadete biti, iz ontologije, namesto, da bi začel pri etiki, pri osebnem in prizadetem, pdgovornem razmerju do Drugega ......(čeprav H. izhaja iz ontološke diference)

pa recimo na str. 134 o Levinasu, ki se sprašuje: Je pravično biti? Nismo ubijalci že samo s tem, da bivamo? .....

***********************************

drugače pa, ne vem, kaj ima moje vprašanje sicer opraviti z mitom ... ?!?

aja, a bi lahko bolj konkretno o mistični drugost M in Ž, titud, to se mi zdi, da je pa na tvojem "zeljniku zraslo" ....



Kar se spozanvanje origanlne misli preko njihovih  interpratcij tiče: ponavad mi je to povod, da me na nekaj opozori in če mal le možnst se pol na tisto spravima v originalu (magari v prevodu v jeziku, ki ga kolkrtolk razumem). Tko sem se v življenju že predihal aristotla (o duši), marxa (zbrana dela),  freuda (nelagodno v kuturi), camusa (vsi romani in eseji),  junga (eseji kolektivno nezavednem,  arhetipih, animi), fromma (imeti ali biti, o ljubezni, psihoanaliza i zen  budizem). Čakajo me še gnostični evangeliji (zdej jih spoznavam prek uršiča),  enkrat bom od začetka do konca prebral platona (pravkar preveden!), kar naprej srečavam plotina, pred nedavnim sem odkril poppra (preko  sosrosa, še iščem kako njegovo knjigo o odrti družbi), hussrela, heideggra, levinasa, lacana zdaj spoznavam preko hribarja (prej sem predvsem slednjega preko žižka) ... tko da s tem se moja filozofsak lestvica izčrpva. A ja, pokukal bom še k hansu albertu, ker ga mam na sumu, da je inspiriral našega t -ja za njegovo lastno teorijo kritičnega preizkušanja resničnosti (pa še unega filozofa, ki ga je t zgoraj sam omenil)...

A ja, še mitoligiji, ki da ne odgovaja na tvoje vprašanje o vpetosti levinasa v konkreten tukaj in zdaj. S citiranjem tineta, sem ti skušal prikazat, kako  levinas prikazauje vpetost evropskega človeka v tukaj in zdaj. Seveda je tud sam vpet v tukaj in zdaj točno na tak način, kot si to sam predstvalja, sebe pač ne more izzvemat. Po moje se ma za dediča sbovobodomislne-liberalne evropske tradicije v nasprotju s heideggrom, ki ga uvršča v mitiloški kolektivizem. Tega po moje tinetova interpretacija ni potvorla.

Več o lastni interpretaciji  mističnosti drugačnosti M/Ž pa drugič...

In hvala da deliš svoje bogato zanje o filoziiji (tudi) z nami.  
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 4 5 6