Jao, mam jaz dolgo lajtungo!
Pa saj je jasno, da bodo ljudje najbolj sočustvovali s sebi podobnimi. Torej, neumiti z neumitimi, umazani z umazanimi, smrduhi s smrduhi.
In kdo bo potem imel razumevanje, kaj šele sočutje z nekom, ki želi čist zrak!
Šalo na stran. Je pač tako, da tisti, ki nimajo priložnosti izkusiti takšne situacije, težko razumejo, da lahko ljudje tako močno smrdijo.
Za ilustracijo naj navedem situacijo, ki sem jo sama doživela, ko sem bila v vlogi smrduha. Bila sem dve uri v štali pri konjih in se v tem času intenzivno navzela štalskega vonja, česar pa se takrat sploh nisem zavedala. Na poti domov me je ustavil policaj, odprla sem okno, policaj je pozdravil: dober dan, gospa, jaz sem odzdravila:dober dan, policaj je nato dejal: nasvidenje gospa, in jaz sem zaprla okno ter se odpeljala. Seveda mi niti najmanj bilo jasno, čemu to pozdravljanje. Šele doma, ko so mi moji bližnji, s katerimi sem v osebnem odnosu, zelo glasno, direktno in nevljudno povedali, da smrdim, sem imela razlago za prejšnji dogodek. Policaj me preprosto ni hotel niti legitimirat, ker sem preveč smrdela.
Tako da, ja, ljudje lahko zelo smrdijo in ja, osebna higiena je pomembna.