Je kar prcej časa trajalo, da sem doćakal, da je utd za osrednji predmet analize vzel tudi žižek.
http://www.youtube.com/watch?v=74Cv8FHm5FUin
http://vimeo.com/8073858Če povzamem, utd žižek označuje tako za liberalno utopijo izpolnitve kapitializma kot levičarsko utopijo izpolnitve socialne države.
Pravi, da se je marx, ki je prvi opredelil kocept
general intelect-a (splošno/skupno zanje/vednost človeštva, ki presega mezdno delo posameznika in si z njim ni mogoče ustvarjat prežne vrednosti oz. si ga prisvojit/ga izkoriščat), zmotil v predvidevanju, da ko bo ta
general intelekt postal prevladujoče produkcijsko načelo, izginil tudi kapitalizem sam. Marx namreč ni predvidel možnosti, da se ta
general intelect sam privatizira, kar so storili lastniki informacijskih tehnologijh (microsoft...) z monopolizacijo
general intelect-a in zdaj vlečejo iz njega rento, ne pa nek ekstra dobiček kot to hočejo sami prikazat. Utd po mnenju žižka ne presega tega rentnega odnosa do
general intelect-a, ampak ga po njegovem samo razširja. Peščici tistih brezdelnežev, ki živijo od rente (lastniki tehnologi, zemlje, surovin) naj bi se tako pridružile še množice brezdelnih rentnikov, ki bi z uvedbo utd prvič izkoristili realno ponujeno možnost, da ne delajo. Žižek vidi nedoslednost tudi s strani levičarja negrija kot zagovornika utd, ker ta vidi možnost upora proti globalnemu kapitalističninemu imperiju le v povezani mreži multitud, hkrati pa zagovrja nacionalno državo kot garanta za izplačilo utd.
Skratka, v utd tud po moje ni mogoče videt nič, kar bi preseglo kapitalizem kot globalni sistem oz. ga jemat kot deprivatizacijo zmonopoliziranega in sprivatiziranega general intelekt-a (v katerega se je v času njegovega nastajanja polagalo upanje osvoboditve izpod mezdnega dela in izkoriščanja). Je samo način drobljenja rente na širšo množico prejemnikov, da bi kapitalizem dobil širšo potrošniško bazo za svojo reprodukcijo kot jo ima znotraj dosedanjih rentnih elit.