Nikjer nisem napisal, da so študentski servisi nujni.
Ne vidim pa razloga, zakaj bi jih administrativno ukinjal, saj če lahko najdejo svoje mesto na trgu, naj ga pa imajo. Če jim ne bo zneslo, se bodo že sami ukinili. Podobno, kot nima smisla ukinjati turističnih agencij. Dokler jim posel teče in je vse zakonito, naj obstajajo.

Ideja, da naj bi vsi študentje dobili primerno štipendijo je pa le malce preveč utopična. In ker vsi wanabe študentje nimajo bogatih sorodnikov, da bi jim študij financirali, so si pač primorani pomagati tudi s priložnostnimi deli. Nenazadnje, zakaj pa ne? To izkušnjo s(m)o že mnogi skoz dali in nikomur ni zaradi tega padla krona z glave, mnogi pa brez te možnosti sploh ne bi mogli študirati.

Ker torej štipendije za vse uka željne študente ostajajo v sferi neuresničljivih iluzij, bi pa vsaj olajšave pri dohodnini za študentsko delo prav prišle, kar pa ni več tako iluzorno.

Sem za to, da skupnost pomaga tistim, ki si znajo tudi sami pomagati, če si lahko.
Za tiste, ki zase ne mignejo nisti s prstom, pa tudi ne vidim razloga, zakaj bi jim bila družba primorana vse prinesti že postreženo na pladnju.

Študentski servis poleg elementa vzpostvljanja politične pasivizacije študentov in inštrumenta prelganja stroškov študija iz države na študente   v socializmu postaja v kapitalizmu še davčni eledorado, ki ga  na lastnem trgu dela  tolerira država in  ki komercialno izkorišča reko 80 koncesionarjev.

Ker je večina dijakov in študentov (vsi razen nekaterih  pavzerjev) zdravstveno zavarovana preko staršev ali partnerjev, njegovo zdravstevno zavrovanje ni strošek dela. Ker študentom itak noben ne plačuje pokojninskega zavarovanja, tud ta delodajalcem ne predstavlja stroška dela. Ker  je država diskriminatorna pri dodelovanju štipendij, se skuša odkupit za to diskriminatornost vsaj z neobdavčevanjem tistih, ki za svoje stroške študija morajo delat, zato tud ne obdavčenje vsaj doslej (in vbistvu tudi poslej) ni strošek dela. Edin pravi strošek dela je v bistvu koncesijska dajatu (12% + 20% DDV na to dajatu), ta kocesijska dajatu pa se itak večinoma  izgubi (7%) v rokah študentskeih organizacij in njihovih funkcionarjev in v dobičkih (5%)  študentskih servisov, zato je edini strošek dela   praktično kupovanje lojalnosti  študenske populacije aktualni politični oblasti. Zato se nobena aktulana politična garnitura ne upa spravit na študentske servise in stem kao na  študente, ker bo s tem izgubila  lojalnost njihovih predstavnikov, oblast pa bo tud sama pred sabo razkrila luknjo, ki jo ustvrja s svojo nikakršno štipendijsko in sploh izobraževalno politiko.

Zato se strinjam sinjeooko, da študent v bistvu ne bi smel bit prilsiljen  delat, če bi želu resno študirat.  Te dve stvari preprosto ne gresta skup. Dražava naj bi pobrala tolk davkov, da bi tistim ki hočjo študirat, omogočla brezplačen dodiplomski študij  + štipendijo vsaj tri leta (mislim da je to v bolonjski deklaraciji). Če pa bi si želu folk naprej študirat, naj si  dnar za študij zasluži tako, da  naj gre nekaj časa delat pod enakimi pogoji kot drugi in naj  medtem prekine študij oz. naj si najde kakšno izredno obliko postdiplomskega študija, ob kateri bo lahko delal in spalčeval študij kot investicijo, ki se mu bo vrnila.  Samo za kaj takega je očitno še prezgodaj, paradoks pa je v tem, da bo za to v bistvu zmerom prezgodaj, dokler bodo študnetske organizacije plačevane od države preko koncesije in ne bodo nikol motivirane državi resnično pokazat, da  s svojo diskriminatorno študentsko politiko dela  škodo njim samim, torej  študentom, ko jih spravlja v eno shizofreno situacijo, ko se ne morejo 100% poistovetit niti študijem   niti z delom  in jih bo ta dvojnost  hromila celo življenje.

se čist strinjam s sinjeočko
ko sem mela štipendijo, je znašala točno polovico moje mesečne karte za vlak
na napotnice delam pa že cel lajf
in če ne bi, bi si mogla sp odpret pa pogodbeno delat
zaposlil te pa noben ne bi

titud wrote on 19.01.2005 at 09:52:56:

Sliši se privlačno tudi meni, vendar v praksi trditev, da študij in delo ne gresta skup, preprosto ne zdrži.
Bolj prav bi bilo trditi, da študij in pijančevanje ne gresta skup  

Študent, ki je prisiljen delati, bo svoj študij bolj cenil in v interesu mu bo, da ga čimprej zaključi, kot pa študent s polno ritjo, ki ga z obilico prostega časa in s pijančevanjem  pogosteje zapravi, kot študent, ki ob študiju priložnostno tudi dela.

t wrote on 19.01.2005 at 11:04:47:


Kaj češ, ostanki prejšnjega sistema, kjer je bil poudarek na kolektivni odgovornosti (eni ga serjejo, plačamo pa vsi) še vedno strašijo po naši deželi.

Aja, še to, študsntski status bi moral po moje imet eno avrerolo posvečenosti. Ta prepostvlja en minimalen nivo materialne nedovisnosti tako od tastarih kot od potrebe po občasnem  delu. Človk ne bo zanju nikol znal dat potrebne veljave, če ne dobi občutka, da se od njega da živet.  Študentje tako sedaj bolj naučijo  cenit    mahinicije in clo enostavna fizična/administrativna dela, saj  v večji maeri jamčijo za njegovo ekistenco kot abstraktna znanja. V tem smislu so kljub formalni izobrazbi tud duhovno nezreli.

t wrote on 19.01.2005 at 11:04:47:


sicer odličen post ama se vidi, da ne poznaš logike našega pokojninskega sistema ...

naši starši so res plačevali svoje penzije ... toda mi imamo model !pay as you go system", kar pomeni, da se prihodki ZPIZ tekoče razporejajo direkt v penzije. Kar pomeni, da so tisto kar so naši starši plačali, naši dedje že pojedli. Denar se pač ni investiral in varčeval.

Tak sistem sicer deluje, če 1 upokojenca futra 5 delavcev ... ama kaj ko je ta sistem začel propadat in smo zdaj na tem, da 1 upokojenca futra 1,5 zaposlenega.

Seveda naši starši so si pravico pridobili in država NE sme posega v že pridobljene pravice (torej varovani standard življenja) ... ker ima ZPIZ negativno bilanco ... država preliva precej davkov v ZPIZ, da fila primanjkljaj.


Varčevati pa je začela na naši generaciji in se nam obeta, da bomo ob relativno visoki prispevni stopnji v ZPIZ dobivali mizerne pokojnine.


in ups, so eni rekli, da bodo pa zasebno varčevali ....

jeh right ... KAD (Kapitalska družba), ki je kao nosilec drugega pokojninskega stebra, ima pri svojem milijardnem premoženju letnega kapitalskega donosa nekaj deset milijonov (kar pomeni, da je donos nižji, kot bi bila vezava istega premoženja kot bančni depozit - in pazi ti to - kljub temu, da so v zadnjih letih obresti padle na zgodovinsko NAJNIŽJO stopnjo) - naša generacija ima očitno še eno odlično naložbo


pa da dokončam zgodbo ... zasebna varčevanja, življenjska zavarovanja, rentna varčevanja so po tanovem obdavčena .... če o pridobljena v času trajanja zakonske zveze, pa so to skupno premoženje ... skratka pokojninsko varčevanje, ki bo obdavčeno na 30% (za razliko od ZPIZ-a, koder je varčevanje neobdavčeno)


plus tisti, ki delajo preko študentov, avtorskih pogodbe ne zaslužijo toliko, da bi še posebej varčevali ... sicer pa btw ... koliko si pa ti prihranil?