en_bk wrote on 18.02.2005 at 11:36:39:


To je pa živi dokaz, da je vaše sprejemanje en velik blef. Sprejet in hkrati ga udarit po  pički. Kakšen paradoks. Če je res to čar sprejemanja, pol jaz očitno celi svet sprejemam.

Tisto bluzenje na začetku - o priznavanju drugemu, da obstaja, da imasvoj pogled....jao, koji faktor sem jaz, da bi mogla drugemu to priznati, ko pa je vendar neizpodbitno DEJSTVO, da obstaja in da ima svoj pogled.
Razen če je sprejemanje mišljeno za tiste, ki so slepi - tako ali drugače - in ne vidijo, da poleg njih še kdo na svetu obstaja.

Lilith wrote on 18.02.2005 at 12:20:38:



A ne kako so ene stvari preproste. In kako se jih da zakomplicirat.
Eee...mislm...a se ti zdi, da je vid tudi dejstvo?

Aja...kar se paradoksa tiče. Tvoja stvar, če uživaš v zaletavanju s tujimi glavami v zid. Izvoli. Če boš poskusila z mojo...se bom branil.   /pa ne ti/

Exo, sem se odločila, da ti bom še malo kravžlala živčke…

exodus wrote on 17.02.2005 at 20:41:46:

A da debatiramo o versko-ideološko zaverovanosti? Aha, dobro, da si mi povedal… jaz sem namreč debatirala čisto o nečem drugem… Hecam se, pa dajmo malo filozofirat, če tako hočeš. OK, dajva takole: tudi zame in glede na to, kdo in kaj sem jaz, kakšne so moje vrednote in moja prepričanja, je vsekakor v zmoti terorist, ki pomori kopico ljudi za svojo ideologijo. Definitivno ja! Ni prav, da je pobil kopico ljudi za svojo ideologijo in prav je, da prevzame odgovornost za svoja dejanja. Ampak! Ali lahko razumeš vsaj tole, pa bom za lažje razumevanje vzela skrajni primer: si lahko zamisliš nekega fantka, ki je bil rojen v neki družini, kjer so ga vzgajali in vsak dan šopali s tem, kako je prav in potrebno v imenu Alaha za vero pobiti vse tiste, ki ne mislijo tako? Si lahko zamisliš tega istega fantka, ki je odraščal v takšnem okolju, kjer je bilo ubijanje ljudi za svojo vero del življenja? Kjer je bilo to celo, khm, njihova vrednota? Drugega pogleda ta fantek nikoli ni imel možnosti niti videti, niti doživeti, kje o tem razmišljati ali celo podvomiti v to, česar so ga učili in tako živeli prav vsi, od njegove mame, očeta, prijateljev, učiteljev v šoli. Se ti res zdi čudno, zakaj se je zgodilo, da je potem taisti moški pobil kopico ljudi za svojo ideologijo? Meni je to pač logična posledica vrednot, ki jih je živel in so postali del njega. In da hitro povem še enkrat (preden bo kdo spet kaj zaključil po svoje), kaj mislim o tem jaz: NIKAKOR NI PRAV, DA JE POBIL KOPICO LJUDI ZA SVOJO IDEOLOGIJO IN PRAV JE, DA PREVZAME ODGOVORNOST ZA SVOJA DEJANJA! Želim poudariti samo to: če bi tisti fantek odraščal v drugem okolju z drugačnimi vrednotami, verjetno na kaj takšnega nikoli v življenju ne bi niti pomislil, kaj šele storil… Kaj misliš o tem?


exodus wrote on 17.02.2005 at 20:41:46:

Hmm… če je človek baraba, si res prepričan, da ga ti čisto zares vidiš takšnega, kot je? Res vidiš v njegovo dušo? Res vidiš v njegovo srce? Res vidiš, zakaj je postal takšen, kot je? In moram zdajle prav hitro spet napisat: NIKAKOR NI PRAV, DA JE ČLOVEK BARABA IN PRAV JE, DA PREVZAME ODGOVORNOST ZA SVOJA DEJANJA! Ampak to sem le jaz in to so le moje vrednote…

Miška, tale debata o sprejemanju je mišljena v tem kontekstu, da človek naj razumsko presodi, kaj je vredno sprejemanja in kaj ni - ne pa da vsepovprek sprejema, ker to je zame neki brezčutni in prirejen "grupnjak", nasilje proti sebi. Pri vseh življenjskih odločitvah je potrebna dobršna mera objektivnosti ("zdrave pameti"), ki je očitno pri tebi in ljudem podobnega kova, ki razmišljate v new-agerskem slogu, kar nekam izpuhtela - verjetno tak način razmišljanja izhaja predvsem iz lastnih nepredelanih travm. Razum je treba uporabljati v vseh situacijah v svojem življenju, saj rabimo racionalno cedilko ali sito, da presejemo in ločimo pleve od semena. Namreč kruh iz plevela ne bo dober, lahko se kvečjemu zastrupiš in še naprej haluciniraš, da ga še več poješ in govoriš, češ kako je dober. Torej, kaj si mislim o vsem tem:

- to, da če je človek bolj zatiran (spolno, duševno, čustveno zlorabljen), npr. že od otroštva, bolj bo prepričan, da mora "vse ljubiti" in "vse sprejemati", ker paradoksalno, sam ni bil ljubljen in sprejet - torej se postavi v vlogo svojega zatiralca in poskuša zaigrati podoben scenarij v odnosu do drugih ljudi, le da tokrat v vlogi "dobrotnika" (če mene niso imeli radi, bom pa jz druge imel rad in še "dober" sem zaradi tega). Tako kot nekateri slabi gospodarji delajo s psi, da jih tepejo, pa se kuža kljub temu priplazi h gospodarjevim nogam in zraven spušča cvileče glasove, ki so podobni obžalovanju...
Torej tukaj se mi zdi, da gre za poskus iz obupa, da bi bili sami sprejeti in ljubljeni, ko smo navdušeni nad idejami, da bi morali vse brezpogojno ljubiti in sprejemati, tudi ljudi, ki z nami delajo nečastno in grdo.

mogoč bi blo dobr definirat kaj je sprejemanje in kaj je toleranca ker to ni eno in isto in si tako uskladit pogovorne slovarje?

Ni treba nič novega izumljati, to piše v SSKJ za pojme, sprejemanje, sprejemati, tolerirati, dopuščati:
 
sprejémanje  -a s () glagolnik od sprejemati: sprejemanje daril, podkupnine / sprejemanje predpisov, zakonov / sprejemanje gostov, strank / sprejemanje novih delavcev v delovno organizacijo / kritično sprejemanje umetniških del / sprejemanje energije, toplote / sprejemanje dražljajev / sprejemanje televizijskega programa

sprejémanje  -am nedov. () 1. z izražanjem svoje volje delati a)  da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja: sprejemati darila, denar, podkupnino / pismene prijave sprejemamo do petnajstega aprila / sprejemati različne funkcije b) da kdo (lahko) uresničuje, kar želi v določeni zvezi z osebkom uresničevati: sprejemati pomoč, povabila / sprejemati gostoljubje, prijateljstvo c) da postane kaj veljavno: sprejemati stave / sprejemati odloke, zakone 2. delati, da kdo (lahko) pride k osebku, navadno za krajši čas in z določenim namenom: sprejemati goste; gostoljubno, prijazno sprejemati / danes pacientov ne sprejemajo 3. navadno v zvezi s s, z delati, da je kdo ob svojem prihodu deležen tega, kar izraža dopolnilo:  sprejemati koga s smehom, ekspr. z rožami 4. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom  a) navadno s prislovnim določilom: v tej organizaciji sprejemajo nove delavce; na šoli sprejemajo učence z dokončano osemletko / sprejemati na stanovanje b) z glagolskim samostalnikom: sprejemati obleke v čiščenje; sprejemati kaj v popravilo 5. delati, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina: sprejemati nove ideje, teorije / sprejemati besede iz tujih jezikov // soglašati s čim, upoštevati kaj: sprejemam vaš predlog, zahtevo / sprejemati družbene norme / sprejemati rezultate ankete s pridržki 6. imeti, izražati pozitiven odnos do kakega (umetniškega) dela: nekateri so roman sprejemali, drugi odklanjali / gledalci so sprejemali njegove filme z navdušenjem 7. s svojimi lastnostmi, dejavnostjo omogočati a) da kaj prehaja k osebku: sprejemati energijo, toploto; sprejemati in oddajati / rastline sprejemajo hranilne snovi iz zemlje črpajo, dobivajo; les sprejema vlago vpija, vsrkava b) da kak pojav v stiku z osebkom povzroča določen drug pojav: antena, radijska postaja sprejema signale / celice sprejemajo dražljaje 8. z radijskimi, televizijskimi napravami delati, da kaj postane zaznavno: sprejemati obvestila / sprejemati televizijski program // ptt zapisovati sporočilo, posredovano na daljavo z Morzejevimi ali analognimi znaki: radiotelegrafist sprejema in oddaja sporočila / sprejemati Morzejeve znake spreminjati oddajane električne, svetlobne, zvočne signale v Morzejeve znake pri posredovanju sporočila na daljavo ◊ fiz.  sprejemati elektrone; rad. sprejemati spreminjati električne signale, ki jih prenašajo elektromagnetni valovi, v zvok, sliko sprejemajóč -a -e: poslušal jo je, z navdušenjem sprejemajoč novico sprejéman -a -o: z odporom sprejemana zahteva



tolerírati  -am nedov. in dov. () 1. dopuščati, da ima kdo o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor:  tolerirati drugače misleče / tu si tujec, ki ga tolerirajo, nimajo pa ga radi / tolerirati ideje, nazore 2. dopuščati, da obstaja kaj, do česar ima osebek odklonilen odnos: tolerirati krajo in goljufanje; uživanja mamil ne tolerirajo / tolerirati manjšine, verske sekte / knjiž. nikakor ne morem tolerirati, da se tako vedeš // dopuščati kaj nezaželenega, negativnega kot še sprejemljivo: tolerirati manjše napake; tolerirati razlike med teorijo in prakso toleríran -a -o: tolerirana veroizpoved; državno toleriran

dopúščati  -am nedov. (ú) 1. ne preprečevati, ne braniti, da se kaj zgodi, godi: oče nam je dopuščal, da smo se igrali po mili volji / o tem ne dopuščam razgovora; ne, kot predsednik tega nikakor ne dopuščam ne dovolim / bolečine mu niso dopuščale, da bi sedel; vstal bom, če mi bodo dopuščale moči če bom mogel 2. priznavati za možno: dopuščam, da je moje mnenje zmotno / dopuščam možnost, da si le bil na sestanku / pravilo dopušča izjeme; enačba dopušča dve rešitvi ● ekspr. njegova izjava ne dopušča niti najmanjšega dvoma je neovrgljiva, resnična dopuščajóč -a -e: govoril je jasno in odločno, ne dopuščajoč ugovore

titud wrote on 18.02.2005 at 11:54:37:


se strinjam, v sobivanju sem še poudarila.