Robi wrote on 11.02.2010 at 11:37:38: Quote:Ampak dejstvo ostaja: tvoja misel je stara borih 50 let, tvoje leto ima 50 let, vse drugo je stvar domišljije, ki hoče segat nekam v neskončnost.
Jaz bi rekel temu izkušnje namesto misli.
Ker misel ni vezana na časovni dejavnik, kot telo. Misel živi v lastni dimenziji časa. Če ne bi imel telesa, bi le na podlagi svojih misli, težko določil svojo starost.
Prav tako naše misli niso le plod lastnih izkušenj, ampak je misel, ki uporablja spomin, izpolnjena tudi z znanjem iz preteklosti.
Robi, izkušnje jaz razumem kot misli. A maš ti lahko misli, če nimaš nekih izkušenj. A maš lahko misel v obliki besede "ogenj" če se nisi nikoli spekel? A maš lahko misel v besedi "whatever" če nisi imel te izkušnje "whatevra"?.
Mi mislimo, da se nekaj prenaša iz generacije v generacijo, samo to "znanje" recimo tehnološko moraš ti znova in znova osvojit, če ne ni nič.
A boš rekel, da se jezik prenaša iz generacije v generacijo? Al se mora čisto vsak otročaj naučit jezika, pa ni važno kje se rodi? In ali lahko nekdo, ki ima starše Slovence in bi potemtakem moral govoriti slovenski jezik, a se lahko tak otrok rodi recimo na Gorenjskem ampak, da govori z dolenjskim naglasom??? Ne more, ker se mora vsega naučit znova, ni važno kakšni jezikovni maherji so njegovi starši, vsak otrok štarta od čiste nule, kar pomeni, da se nič ne prenaša.
Hja, mogoče so edin geni tako premešani, da nekomu omogočajo, da se hitreje nauči recimo udarjat po klavirskih tipkah. In potem takega otroka starši spodbujajo in otrok postane koncertni pianist. Ampak ni se v genih preneslo "znanje" o igranju klavirja, bolj se gre za usklajeno koordinacijo roke-vida, potem za dober slušni aparat, potem za veselje do glasbene harmonije - in ko to vse skupaj namešaš v genskem koktajlu, potem lahko dobiš samo dobro zasnovo iz katere lahko potem narediš al to al pa nekaj drugega. Samo samo golo "znanje" o čemerkoli pa se ne prenaša, edino če rečeš da so skladni gibi nek genski template, ki se lahko klesti in izpopolnjuje tekom tisoč in tisoč let. Potem da. Drugač pa ne.
In misel ti je isti šmorn. Otrok se rodi globoko vernim krščanskim staršem. A otrok že zna Biblijo, al se jo mora naučit od začetka? Če bi se misel prenašala potem bi otrok lahko znal odstavke iz Biblije že samo zato, ker jih starši znajo.
In tako pridemo do poslednjega sklepa:
Mi smo trenutna, začasna formacija.
Dobimo samo genski in umski template od naših prednikov.
Potem ga naslikamo sami.
Tabula rasa, je govoril že John Locke.
Čeprav na to tabulo raso ogromno vpliva že okolje.
Determiniranost. Genski template. Kar hočeš potem.
Kar hočeš naslikati. Ni važno.
Začasno platno, ki pride iz Enosti v življenje. Si ti. Smo mi.
Živimo. In pleskamo. Kakor nam paše. Z mislimi.
Ki so začasne. Se ne prenašajo.
Se jih naučimo od nule.
In jih potem uporabljamo. Kakor želimo.
In se potem spet vrnemo.
Od koder smo prišli.
Vmes pa pleskamo. Na svoje platno.
Karkoli. Kadarkoli.
Howg
Home
Pages: 
