Rada bi povedala, kako cudovito je zivljenje...Seveda se tega zacnemo zavedat sele takrat ko zbolimo in nam je karkoli nekako omejeno. Npr se peljemo v avtu, pa se nam zdi vse tako samoumevno..hribi, drevesa, voda, OBLAKI, soncek, jaoo vse se nam zdi tako samoumevno...

AMPAK A SE ZAVEDATE DA JE TO NAS PLANET...ni samoumevno...pa zivalce, pa dez, vse je cudez. A ste kdaj razmisljali na tak nacin?? Pri nasem vsakdanjem tempu vidimo samo se sive ulice, pa dim, pa avte, ampak ljudje, mi sploh ne vemo, kako lepoto imamo okrog sebe.

Pa da ne govorim o ljubezni...ljubezni do predmetov, rastlin, in seveda najmocnejsi ljubezni med dvema bitjema. In seveda seks med dvema...mnogi to pojmujejo zopet kot nekaj samoumevnega, ampak NI!!!

Seks je najintimnejsi stik med dvema...tako lepo, neznost, predanost drug drugemu. Ko bi se mi vsi zavedali vse te lepote, dokler smo zdravi in ko bi vsaj zeleli potegnit cimvec iz lepote narave. VSE JE TAKO LEPO.
Tanja

HAHA, Stane, brez skrbi, ne ne. Delujem tako? Haha. Ne, nisem se zaljubila, pac pa svet dojemam malo drugace, malce razmisljam, oziroma bom rekla...se zavedam lepote nasega planeta.
Malce pa lahka sanjarim, ne?

Jst se velikokrat (vsaj poskušam) zavedam, da me lahko kr naenkrat ni(še posebej ker delam v takšnem poklicu) al pa sem,ampak na postelji do konca življenja ne vedoč zase...,vsak dan se zahvalim vsaj za eno stvar/odnos/itd.,ki jo imam,saj se zavedam,da je ogromno ljudi na svetu,ki tega nimajo...hvaležna sem pa najbolj za mir,oziroma bolj rečeno,da ni vojne,da ne rabim bežat,se bat za svoje življenje...hvaležna sem,ker imam kej za v usta dat,mam toplo vodo,službo,prjatle...super partnerja...
...in mi je hudo in sem žalostna,ko vidim,da veliko ljudi ne vidi lepote vsega tega...Ja,res...življenje je lepo.
Valda,da včasih pride dan,ko imam vsega dost...pa mal razmišljam na tak način,pa se takoj bolje počutim.