iz knjige "Življenjepis in nauk Gaudija Vajšnavskega svetnika, Šrila Bhakti Dajita Madhava Goswami Maharadža"


"Leta 1930 so v kalkutskem Bagh Bazaar Gaudija Mathu ob času Džanmaštamija (dan pojavitve Šri Krišne) organizirali mesec dni dolg festival. Vsak večer so povabili drugega dostojanstvenika, da je kot častni predsednik vodil večerno srečanje. Med rednimi obiskovalci predavanj Gaudija Math pridigarjev je bilo tudi nekaj študentov svetovno znanega znanstvenika C. V. Ramana (nobelovega nagrajenca). Nekega dne so ti študentje šli k "Šrila Prabhupadu" (Bhaktisiddhanta Saraswati Thakur) in se pritožili, češ da je bil vsak večer za častnega predsednika izbran drug dostojanstvenik, medtem ko njihov profesor, ki ga je poznal ves svet, ni bil niti povabljen. Šrila Prabhupad je odgovoril, da nima nič proti temu, da se za en večer imenuje dr. Ramana za častnega predsednika. Prosil je "Šrila Gurudeva" (Bhakti Dayita Madhava Maharadž), naj poskrbi za njegovo povabilo.

Šrila Gurudev je najprej odšel do hiše dr. Ramana, a ga ni bilo doma. Znanstvenikova žena ga je s kurirjem poslala v doktorjev laboratorij na ulici Circular Road. Tam ga je Šrila Gurudev našel v drugem nadstropju, kjer je sedel v kotu velikega delovnega prostora, zatopljen v svojo raziskovalno dejavnost. Dr. Raman ni govoril niti bengalščine niti hindija, zato sta se pogovarjala v angleščini.

Ko je dr. Raman Šrila Gurudeva vprašal za razlog njegovega obiska, mu je ta odgovoril: »Bagh Bazaar Gaudija Math ob Džanmaštamiju organizira veliko celomesečno versko srečanje. Vsak dan je drug mestni dostojanstvenik povabljen, da počasti sedež predsednika; ponižno vas vabimo, da ga sprejmete tudi vi.«

Dr. Raman je odgovoril: »Jaz ne verujem v vašega Kešto-Bištu (posmehljivo rečeno Krišna-Višnu). Ne verjamem v ničesar, kar se ne da potrditi z neposredno čutno zaznavo. Ne morem zapravljati svojega časa z namišljenimi stvarmi. Z veseljem bi se udeležil vsake znanstvene ali izobraževalne konference, toda ne verske.«

Šrila Gurudev je rekel: »Vaši lastni študentje redno prihajajo poslušat govore svamidžijev iz Matha in oni so izrazili željo, da bi bili tudi vi počaščeni na enak način kot mnogi drugi kalkutski javni voditelji. Meni je moj Gurudev (duhovni učitelj) naročil, naj vas povabim, zato vas prosim, da sprejmete naše povabilo.«

Dr. Raman je potem izzval Šrila Gurudeva: »Ali mi lahko pokažete vašega Boga? Če mi ga lahko pokažete, potem pridem.«

Ena stran laboratorija, v katerem je tekel pogovor, je bila stena brez oken in vrat, onkraj katere se je razprostirala severna Kalkuta.

Šrila Gurudev je vprašal: »Jaz onkraj tega zidu ne vidim nič, ampak če rečem, da tam ni ničesar, ali je to pravilna trditev?«

Dr. Raman je odgovoril: »Morda ne vidite, kaj je tam, a bi lahko videli s primernimi instrumenti.«

Šrila Gurudev ga je potem vprašal: »Obstaja meja, do koder sežejo vaši instrumenti. Vidite lahko samo tako daleč, kolikor vam oni omogočajo. Ali lahko rečete, da onstran teh meja ni ničesar?«

Dr. Raman je odgovoril: »Ne trudite se. S tem ne mislim zapravljati svojega časa. Ne zanima me nič, kar ni v dometu moje čutne zaznave. Svoj dragoceni čas vam posvetim samo, če mi dejansko pokažete svojega Boga. Ali lahko to storite?«

Šrila Gurudev: »Če bi vam vaši študentje rekli, da bodo študirali vaša znanstvena dognanja samo, če jim lahko pokažete resničnost tistega, kar ste spoznali z vašimi eksperimenti, kaj bi jim rekli?«

Dr. Raman: »Pripravil bi jih do tega spoznanja.«

Šrila Gurudev: »Ali jih lahko pripravite do spoznanja, še preden jih začnete poučevati?«

Dr. Raman: »Ne, najprej bi jim moral pokazati postopek, po katerem sem sam spoznal resnico. Morali bi se držati tega postopka, če bi hoteli priti do enakih spoznanj. Najprej bi morali diplomirati iz naravoslovja, nato magistrirati, potem pa pod mojim vodstvom študirati še pet let. Potem bi jih lahko pripravil do razumevanja.«

Šrila Gurudev: »Če to drži za vas in vaše znanstveno vedenje, mar ne bi potem tudi vidci starodavne Indije mogli reči enako? Držite se njihovega postopka in videli boste, ali lahko izkusite obstoj Boga ali ne. Znanstvenih resnic, ki jih sami zagovarjate, ne morete pokazati vašim študentom, dokler ne sprejmejo vašega postopka. In če hočete izkusiti ali razumeti Boga, se morate prav tako držati postopka, ki to omogoča. Če rezultat izostane, potem lahko zanikate vrednost postopka. Ampak kako lahko zanikate njegovo vrednost, če niste opravili poskusa?«

Dr. Raman ni takoj odgovoril. Po nekaj trenutkih tišine je dejal: »Jaz nič ne vem o Krišni. Kaj lahko povem na takem srečanju? Ali ne bi bilo bolje, da povabite nekoga, ki kaj ve o tej temi«?

Šrila Gurudev je bil tako bistroumen in pozoren, da se v njegovi prisotnosti nihče ni mogel izmuzniti z nelogično izjavo. Taka sposobnost ni zgolj rezultat knjižnega znanja. Takšno božansko moč lahko razodene le nekdo, ki se je predal svojemu duhovnemu učitelju in je po njegovi milosti neposredno doživel resnico. Pri taki osebi razkazovanje inteligence, ki ne temelji na spoznanju, ne zdrži dolgo."

iz knjige  "Življenjepis in nauk Gaudija Vajšnavskega svetnika, Šrila Bhakti Dajita Madhava Goswami Maharadža"

Ko so bili v Džamurki-Pakuli v okrožju Mimensingha (Pakistan), je Šrila Gurudev predaval v pandalu (v namenskem šotoru), postavljenem v mestni srednji šoli. Kasneje je večkrat pripovedoval o tem dogodku. V občinstvu se je tistega dne zbralo več kot tisoč ljudi obeh ver, hindujcev in muslimanov. Prišlo je tudi veliko učencev in učiteljev iz srednje šole. Več lokalnih policistov je Šrila Gurudeva prijateljsko opozorilo na napeto situacijo, v kateri so se po ločitvi Indije in Pakistana znašli hindujci v večinski muslimanski državi. Svetovali so mu, naj pazi, kaj govori in dela, ker ga vladni ljudje opazujejo. Če bi se kdo pritožil, da je rekel kaj zoper interese Pakistana, bi lahko končal v zaporu. Ko je prejel to opozorilo in opazil veliko število policistov med zbrano množico, je Šrila Gurudev začel zaskrbljeno razmišljati o težavah, s katerimi bi se moral soočiti bhakta (častilec Boga), če bi ga zaprli v ječo, kjer se ne bi mogel izogniti nedotakljivi hrani. Da bi se izognil mogočim težavam, je prosil poslušalce, naj vprašanja prihranijo za zadnjih petnajst do dvajset minut na koncu predavanja. Rekel je tudi, da bo na dodatna vprašanja, ki niso v zvezi s predavanjem, odgovarjal v svojih prostorih ob drugem času. Prosil je, naj nihče ne prekinja predavanja z vprašanji, ker bi to zmotilo tok predavanja in druge poslušalce.

Kljub temu je po pol ure predavanja neki Mula (muslimanski učenjak) vstal in Šrila Gurudeva vprašal: »Kako razlagate hindujski običaj čaščenja malikov (but-parasti)?« Prekinitev je vznemirila številne ljudi v občinstvu, ki so Mulo poskušali utišati, Šrila Gurudevu pa so rekli, naj ne odgovori na njegovo vprašanje. Šrila Gurudev pa je Mulovo vprašanje pozdravil in pohvalil, češ da si vprašanje zasluži odgovor, od katerega imajo lahko korist vsi prisotni. S tem se tudi ne bo oddaljil od teme, temveč jo bo samo še obogatil.

Nato je začel obravnavati Mulovo vprašanje. Rekel je, da želi, preden mu odgovori, najprej njemu zastaviti eno vprašanje: »Ali verjamete v Boga (Khuda, Allah)?« Mula je rekel: »Seveda verjamem.« Šrila Gurudev je potem vprašal: »Ali verjamete v Khudovo vsemogočnost?« Mula je glasno izjavil: »Khuda je vsemogočen!« Šrila Gurudev se je nasmejal in dejal: »To je odgovor na vaše vprašanje!«

Mulo je odgovor sprva zmedel, saj se ni zavedal implikacij besede vsemogočen. Tako je Šrila Gurudev začel pojasnjevati svoje vprašanje z novim vprašanjem, tokrat s pomočjo primera: »Ali je Bog dovolj mogočen, da lahko potisne mimensigškega slona skozi luknjico najmanjše igle, ne da bi pri tem skrivil eno samo dlako na njegovem telesu?«

Mula je molčal, zato je Šrila Gurudev nadaljeval: »Maulvi Saheb morda ne pozna obsega Khudovih moči. Dejstvo je, da za vsemogočnega Gospoda ni nič nemogoče. kartum akartum anyatha kartum yah samarthah sa eva isvarah – lahko stori karkoli poželi, ne stori česar ne želi, ali pa izniči oziroma spremeni kar je že storil. Vsevišnji Gospod je vsemogočen in ničesar ni, kar bi presegalo njegove sposobnosti. Vsemogočni Gospod ni omejen z močmi, ki mu jih mi pripisujemo. To ni vsemogočnost. Beseda sarva-šaktiman označuje tistega, ki ima vse predstavljive in nepredstavljive moči. Če sprejmemo, da je Gospod vsemogočen, potem ne moremo reči, da nekaj lahko stori, nečesa drugega pa ne. Najmogočnejši Gospod se torej lahko po svoji volji pojavi v katerikoli obliki hoče, ob kateremkoli času, s polno zasedbo svojih moči. Če pravite, da se ne more, potem je vaša trditev o njegovi vsemogočnosti nesmiselna. Vsaka podoba, ki jo človek ustvari iz petih elementov, in vsako bitje, ki si ga zamisli z materialnim umom – z obliko ali brez oblike – so le materialni. To so putul ali maliki. Sanatan Dharma nikjer ne predpisuje čaščenja takih malikov. Predpisuje le služenje obliki Gospodovega Božanstva ali Šri-vigrahi. Vsemogočni Gospod kot odgovor na ljubezen svojih bhakt privzame obliko Šri-vigrahe. Med malikom in obliko Gospodovega Božanstva je bistvena razlika. Čeprav je oblika Gospodovega Božanstva popolnoma duhovna, čid-ananda-maya, ga materialno pogojena duša ne zmore prepoznati, tako kot ne bi mogla prepoznati Gospoda, če bi se ta utelesil neposredno pred njo. Gospodovo božansko obliko lahko vidimo le z očmi čiste predanosti. Kdor še ni razvil takega videnja, ne more videti Gospoda.«"

zadnič je prišel predstavnik hinduizma-harekrishna prodajat knjige. zadebatirala sma in dejal je da hiduizem lahko dokaže boga in da je bog oseba..itd...(se opravičujem če sem kaj narobe opisal)
pač, v glavnem bi dejal, da mi je vse skup hmm:)
če človek lahko dokaže boga, kje je potem ves smisel življenja. tedaj rečeš: eh to je tako bog, njega smo že videli, nekaj drugega rabim..
meni je čar vsega tega boga, da je vse tako skrivnostno in nerazumljivo..
V BOGA VERJAMEM, KER JE NEMOGOČE VERJETI. če bi bilo mogoče, potem ne bi bilo potrebe po verovanju..
če človek močno in nemogoče veruje v kar koli že naj bo, tedaj mu to postane odsev, tedaj mu je to resnično.. mislim pa da je še to vseeno projekcija našega uma in ne glih resničn bog..   rekel bi da je to nevarno dejanje,  mikavno ampak vseeno nevarno..

Ja, v tem grmu je zajec. Vedno gre za predstavo, celo v primeru, da spoznaš nepredstavljivost.

Madan Gopal Das wrote on 02.02.2005 at 14:53:03:


ja,to je to..
ni mi jasno kako hindujci gledajo na te stvari.. on pripadnik, kot sem omenil, je rekel, da je tapravi bog, bog krishna. da je on tudi oseba kot mi in da so ga ljudje že videli
knjigo bhagavad - gita si jaz predstavljam da je krishna bil enako kot budha, jezus..in ne kot da je on resnični bog vsega, temveč prebujena prosvetljena oseba.
Krishna pravi Ardžuni: pusti vse. pridi k meni in se predaj ob mojih nogah. tudi jezus govori: jaz sem resnica, jaz sem vrata. pridite k meni in pojdite skozme. jaz bom vaša priča na zadnji dan sodbe...
po tem sklepam, da krishna ni nič drugega, kot mi sami. razlikuje pa se po tem, da je uresničil svoj najvišji potencial - kot budha..,
morda glih ne razumem te knjige najbolj(v zvezi s tem, da je krishna stvarnik vsega).
kakorkol, vsak ima neka svoja stališča, svojo okno na nebo, a nebo je eno. ko prideš ven iz svojega okna in vidiš nebo, pomoje lahko tedaj komaj razumeš vsa druga. vsi stremimo k istemu nebu, razlikujemo se le po svojih okvirih..

vseeno ti thanks za tale opis, a nebi se, vsaj sedaj ne, spuščal v to debato, kdo je kdo in kaj. po eni strani pojma nimam o takih rečeh..in, kot sem že prej povedal, vsak gleda skozi svojo okno na nebo, nebo pa je samo eno.. o tem lahko debatirama, ko pridem skozi svoj um-okno..

pozdraf

Quote:

vseen je boljs to, da sem kdor sem, kokr pa kej druzga namisljenega/minljivga.

Bog je vsemogocen, mi nismo. ampak ne glede na to... mi smo lahko popolnoma izpolnjeni, ce smo v direktnem kontaktu z Bogom.

vsak je lahko zadovoljen le v svoji poziciji/vlogi, ne v poziciji/vlogi nekoga drugega.

ma sem že učer hotla pogledat najbl, najbl grozno grozljivko, k me je strah valda, če človk je kak kuki, ga ZABlUzI na kvadrat...

tko da počas pa res greva gledat Hannibal, al ker je že drug del, pa RED DRAGON k je TRETJI, čeprav, je baje bil PRVI?

to bl seba VE=VSEVED=BEBIL zaRUkan

I BOW U BEBA!

če bi mel kaj veze s 13, bi bli spet pr MAYAN