sinjeoka wrote on 11.01.2005 at 08:23:23:


Si mi zdala mislit. Dajanje ljubezni je res velikokrat zgolj sebičnega značaja, ker ne znam v določeni situaciji reagirati, in se odločim v smislu mirne vesti in tako pridobljen čas lahko potem komaj uporabim za vpogled vase, ker si ponavadi moram odpustiti igranje in razumeti neko dejanje. To je pa daleč od naivnosti, a ne?

Se ti zdi, da izsiljujem ljubezen? Ne vem, zavestno ziher ne bi želela tega. Pa verjamem, da se človek nauči, če še osel gre samo kolikokrat? na led, upam vsaj no, da sprejmeš da ni responda, sam to še ne pomeni, da ni ljubezni. Verjamem v love after love.

sinjeoka wrote on 11.01.2005 at 10:27:42:

kaj pa pol ko egica recmo ni vec? a pol odnos sploh lahko se obstaja? in ce ja, med kom, ce egica/identiete ni vec? ce je opuscanje lastnega egica najmanjsi skupni denominator, kater je pol se drug?

titud wrote on 11.01.2005 at 11:04:32:

kako je lahko "neizcrpna" dinamika, ce pa se odnos prekine?

Se ne spominjam vprašanja, ki sem ga čisto mogoče nekoč zastavil Konfuziju, mojemu prijatelju. Je bilo bojda o krmarjenju skozi projekt v službi, ali o planiranju kolobarjenja vrtička sredi februarja, ali celo o globinah najinega odnosa z mojo boljšo polovico?
Se pa spominjam njegovega odgovora:
"Bk, namen detajla je postaviti piko na i, če pa je detajl namen, je samo pika."
"Na čem?", sem bleknil.
"Točno", se je zarežal.
Iz odseva bukve v mojih modrih očeh je razbral, da potrebujem kaj konkretnega, zato je dodal, da je ženski popek med predigro presenetljivo mamljiva skodelica za smetano z zrelo jagodo na sredi, da je takisto res primerna čaša za penino in da kapljice, ki polzijo navzdol, delujejo dražljivo za oba. Da pa je neprimerno verjetno, če ti jagoda deluje ne dovolj zrelo in iščeš primernejšo, tudi, če se ti zdi srebrna radgonska penina presuha in se sicer zelo lepo opravičiš, ter skočiš, hitro kar se da, v bližnjo trgovino po zlato, ki da je slajša. Da pika bo, a ne na predigro. Mi je pojasnjeval še nekaj o kaminu in brezovih polenih, o vplivu Ravelovega Bolera na vlago, o zimski dlaki na koži, o..., ampak moja pozornost je bila osredotočena na popek, pa sem ostalo poslušal površno preveč.
Ko sem prebiral polemike o medosebnih ljubezenskih odnosih, v kar se je osnovni prispevek o ultimatu razvil, sem se spet spomnil prijateljevega odgovora. Nikoli ne pozabi na i, karkoli že to komu pomeni. Ker je ljudi kar nekaj, je približno kar nekaj tudi predstav o tem, kaj odnos je in kaj ga sestavlja in vse te predstave so prave, dokler so vsi ali oba zadovoljni. Ko odnos ni več zadovoljujoč za enega, ali oba, ali več njih, pa zopet ni nekega enotnega recepta, kako ga izboljšati, nadgraditi ali prekiniti. Vsakdo išče njegovi situaciji najprimernejše rešitve, glede na svoje znanje, izkušnje, vzorce, moč, vizijo. A karkoli že počne, naj ne pozabi, zakaj.
Sem hotel napisati nekaj o ultimatu in ostalih detajlih, ampak to je tako ali tako le moje laično in površno razumevanje…ali nerazumevanje odnosa.

en bk

sinjeoka wrote on 11.01.2005 at 10:27:42:


Zaljubljenost je ljubezen. Ni hruška, ampak jabolko cvet/popek,  preden je postalo plod.

V zaljubljenosti tvoj egič ugnezdi  egič  drugega, v zreli ljubezni pa se ga nauči  priznavat, spoštovat,   občudovat. Le tako negovani lahko egiči dozorijo  v  zdrave  užitne  plodove,  ki se  jih lahko brez stresa in bolečine odtrga in z užitkom konzumira.

titud wrote on 11.01.2005 at 11:51:26:

Ne. Zaljubljenost ni ljubezen, pač pa zgolj projekcija.
(omg, ne morem verjeti, da sem jaz sploh napisala besedo na p.... )

Lilith wrote on 11.01.2005 at 11:55:58:


Projekcija je ta konkreten  drugi, ne pa ljubezen kot čustvo. To je iskreno, samo se zarad te projekcije v (ne)konkretnega drugega  lahko izkaže za neživljenjsko.

titud wrote on 11.01.2005 at 12:03:34:

spet ti na tole lahko se enkrat nalimam prejsni moj post, ki si ga najbrz spregledal.

titud wrote on 11.01.2005 at 11:39:02:

vecna, tud ce je omejena z obdobjem? tole mi ne gre ciz skp... kako gre pa teb?

Quote:

za vecno ljubezen ni misljena tista minljiva, ki se jovo na novo vzpostavlja in rusi oz. ponavlja znotri obdobja ponavljajocih se rojstev in smrti, torej v materiji v nedogled. temu se rece stalno zvecenje ze prezvecenega. vecna ljubezen je onkraj materije (casa in prostora), ki trenutno omejuje enoto zavesti/pravega-nas (a ne tudi Nadzavesti). a vendar je tudi v transcendentu neka locina med ljubljenim (Nadzavestjo) in ljubimcem (enoto zavesti), ki pa ni iz materije (omejen cas, prostor), ampak iz necesa spiritualnega. tisto je vecna ljubezen o kateri govori Vedska literatura (in katero si mi vsi zelimo direktno in indirektno zivet, sam da trenutno iscemo na napacnem koncu ob nepravem casu) . ta ljubezen je tko kvalitativno kot kvantitativno kategoricno razlicna od zvecenja prezvecenga znotri materije.