Quote:


Men se tuki zdi na mestu vprašat se kateri del tebe se vklopi na nekogaršnje vprašanje.Ali je to tvoj Otrok,Odrasel ali Starš.Potem je dobr vedet,da je naša reakcija odvisna SAMO OD NAS in nikogar drugega.Npr. nekdo ti reče,da si kreten in ti lahko popizdiš,ga butneš na gobec,se mu (prizadeto) zarežiš v obraz,se užaljeno odmakneš,ga ignorraš,ga užališ nazaj,itd.,itd.V vseh navedenih primerih je to transakcija,ki na koncu ne bo izpadla ok(ali zanj ali zate ali pa za oba) in zato ti v takšnih primerih preostane samo jaz sem ok-ti si ok transakcija.In sicer lahko ga vprašaš npr. kako je prišel do tega zaključka ali pa mu rečeš 'ej stari vem,da ti nisem všeč,ampak žalit se pa ne pustim' al pa 'sva že dva(v hecu)'...
V glavnem kar hočem povedat je to,da imaš vedno na razpolago več različnih reakcij.Če pa se tega ne zavedaš pa odreagiraš v skladu s tem,kakšno mnenje imaš v tistem trenutku o sebi.Se pravi,da je pomembno,da delaš na boljši samopodobi. In ne pustiš,da te skrbi,kaj si bojo o teb mislili drugi in kako boš izpadel.
Sprašuješ pa tut al bi Lilith šla iz take družbe in se podala v večno osamljenost...Vprašaj se tukej,kaj te vleče v to družbo? Zakaj maš take probleme z ljudmi v njej? Če prideš v deset različnih družb in se povsod ponovi ista zgodba,potem se strinjam,da ni smiselno več bežat,ampak se soočit s problemom,če pa se to dogaja v eni družbi in se iz nje odmakneš v družbo,kjer so ljudje bolj ok(se ti problem več ne pojavlja)...potem je logično,da si se  družil z 'napačnimi' ljudmi...
To kar ti zdej pišem,je v bistvu tut ena mojih nalog in mislim,da teorijo že kar dobr obvladam(in se vsak dan še naprej učim),zdej to sam še prakticiram in vsak dan mi gre boljš...
Upam,da te nisem razumela narobe(čeprav je blo vprašanje naslovljeno na Lilith-zdi se mi zanimiva tema,ker se glih jst tut zdej ubadam z njo) in da sem ti odgovarjala na razumljiv način.

Quote:


Ne, če presodim, da je komunikacija možna, potem mu povem, kje so moje meje.

Quote:


Ta problem bi pa delila na dva dela- prvič na dejstvo, da imam očitno opraviti z vsiljivcem - in drugič: "pričakovanja" skupine.

Recimo, da se vsiljivcu ne da na lep način povedati, kje so meje. Potem imam dve možnosti. Umakniti se - od njega in tistega dela družbe, ki pasivno ali aktivno podpira to ravnanje (pasivno ga podpirajo že, če se pretvarjajo, da se njih kot opazovalcev ne tiče).
Ali pa obračunati na način, ki te lahko tudi pripelje na sodišče. Ta druga možnost je veliko slabša, ker se potem pravzaprav za vekomaj povežeš ravno s tem človekom, ki si se ga želel znebiti.

Tako da- tvoja opcija je bila izrazito črno bela- torej , en pol- oditi v večno osamljenost. Ja, oditi res.... ne pomeni pa odhod večne osamljenosti. Kot ti je picola lepo povedala, če si se družil z napačnimi ljudmi, je čas, da poiščeš prave. Kot bi rekel moj prijatelj: "glavno, da imaš svoj mir". Tak mir je vreden tudi nekaterih omejitev.

Quote:


Quote:


Meni pomaga, da se zavem, da tega ne počnejo zavedno oz. vsaj ne nalašč, zato vzamem to kot svoj problem, kako bom se lotila tega, da bom v sebi vzpostavila ravnovesje, neko ok stanje. Zavedam se, da komu s svojo prisotnostjo lahko tudi jaz poberem energijo. Ker pa vem, da je nimam namena pobirat namenoma oz. sem kaj sem, lahko tud drugim odpustim. Več od tega se ne ubadam, ker verjamem, da bom, če bo kdo hotel čez moje meje v danem trenutku ukrepala, če pa ne, pa je bilo to namenjeno, da šele bolje ozavestim kje in kakšne so.

Sicer pa, vse si ti sam, ti ljudje, ki bi ti naj kradli energijo, ki bi te naj vzpodbujali, in te pripravili, da storiš nekaj, in kasneje vzeli za negativno, so ti le ogledalo, vsi smo si, vse to z namenom, da bi se spomnili Enosti, ne ločevali, obsojali, temveč se zavedali vzporednosti, različnosti in večnega spreminjanja.

Skrata, brigati se je treba bolj zase, to mi ni najlažje, ker vem, da se bodo takrat tudi drugi zase, in sprejet svojo samost, ohranjat zavedanje, kljub temu, da ljubiš -temu bi jaz rekla tista resnica, ki me še zaboli. Včasih tako, da se spet znajdem v vrtincih iskanja pozornosti drugje, pri drugih, to me potem ponavadi prisili, da se spet zavem, da pa nihče, ama nihče ne bo nečesa, kar si želim, namesto mene storil.

mind wrote on 29.11.2004 at 16:10:56:

To je nekaj podobnega kot bi rekel, da ti hrane ne more nihče ukrast, le ti jo narobe "usmeriš" (ko te nekdo mahne po glavi in ti iz roke vzame sendvič). Si potem verjetno sam kriv, da si lačen.

Še en šaljivec.

Ok, mind. Šala je smešna, ko je povedana prvič. Drugič je že dolgočasna.

ixtlan wrote on 29.11.2004 at 20:27:43:

O, pa je. Vsaj upam, da je, za tvoje dobro.

Če pa bi rad napisal kak resen odgovor, pa komentiraj tisti primer o ukradenem sendviču in posledični lakoti.

Seveda verjamem, da boš spet napisal kakšno šalo. Do sedaj še vedno vodiš v tem.

Kdor išče rešitev, najde rešitev.
Kdor išče izgovor, najde izgovor.