Quote:In tle je nepravilno govorit o čustvih, ker vedno so občutki na prvem mestu. Ko si jezen zato ker te je nekdo zajebal recimo, občutek prevaranosti/užaljenosti šele vzbudi občutek jeze in tista jeza mora že kar lepo rastit naprej da začneš gojit čustvo jeze.
Občutje je dobro ločit od čustva. Občutja so notranja stanja, čustva pa odzivi na neko zunanjo situacijo. Seveda ta dva psihična stanja prehajata ena v drugo, tko kot oboje prehaja v misli, ampak so v bistvu vsak svoja kvalitata, zato se o njih lahko govori tud kot o samostojnih pojavih.
Quote:No, in na drugi strani pa s pretiranim razčlenjevanjem lahko zaviješ na veliko stran poti ki niso več v povezavi s tistim kar iščeš, ampak postanejo blodnje. Racionalni um je pri razčlenjevanju (tle govorim o intuitivnem razčlenjevanju) uporaben samo za to, da razume(š) kaj se mu (ti) dogaja.
Z razčlenjevanjem in analiziranjem skušamo naredit nek duševni pojav za nekaj, kar je mogoče mislit. Tisto, kar smo si sposbni (o)mislit, smo potem zmožni tud skomunicirat, to je naredit za nekaj doumljivega tudi drugemu, torej objektivizirat. Mišljenje je neke vrste objektivazicacija občutij in čustev, da jih na tak način napravimo v sebi za objekt, na katerem je mogoče 'delat': jih nadzorovat, jim puščat prosoto pot, jih potencirat, se jim pustit zapeljat/odpeljat... Blodnja je že neke vrste objektivizirano čustveno stanje, ki ga drugi ali pa celo ti sam razpoznaš kot s čustvom vodeno misel, ki čustvenemu kontinuumu dobrega/slabega ni spoobna dodat razumsko dimnezijo resničnega/lažnega.
Quote:in to:....
...pomoje ni nobeni reči podobno tudi če je napisal nevemkak znanstvenik, ker namesto da bi te spodbudilo k temu da greš po sebi mal brskat, rabiš en kup cajta da sploh razumeš kaj je hotu povedat, kaj šele da bi pol spravu kej od tega v nekaj uporabnega. Neki tazga kot uni ki filozofirajo in filozofirajo, sam da bi zgledali kao učeni, nazadnje pa u 20 stavkih ne spravijo nekaj pametnega skupej.
Najbolj zanimivo pa je, ko se začne zaznavanje lastnih občutkov mešat z zaznavanjem občutkov drugih in postane vse še bolj zapleteno ker se moraš naučiti ločit čigavo je kaj in zakaj čutiš ti občutke drugega kot da so tvoji (ker imaš enake vzorce, ki so dovolili da so tej občutki postali tudi tvoji itd bla bla bla
uglavnem, ena sama zmešnjava za razčlenjevat
Znanost, tako mediscinska kot psihološka in družboslovna, se loteva definiranja in analize čustev ne zato, da bi bla to orodje za uporabo kakšnim mistikom oz. duhovnim iskalcem, ampak zato, da bi ta čustvena stanja naredila nekaj objektivno preverljivega. Da bi tisti, ki majo interes vplivat na druge, imeli za to podlago v uporabnih in preverljihih metodah: psihologi in psihiatri, medicinci in zdravilci, politiki in ekonomisti...
i
Quote:n glih na nivoju občutkov se začenja karma, ker občutek vzbudi občutek, naslednji občutek vzbudi misel, ki vzbudi naslednji občutek ali misel in tako naprej dokler tej občutki in misli ne pripeljejo do dejanja ki je odgovorno za nadaljne dejanje/misel/občutek itd
Ta proces bi lahko poimenoval tud magija, ki pa je le predhodnik sodobnega znanstvenega analiziranja in ima v bistvu isti namen: spozant metode oblikovanja misli in to uparabit na drugih za razne religozne ali zdravilne namene, le da so te metode bolj na nezavednem nivoju kot današnje.
Od iskanja 'tisteg kar iščeš' te ne moreta odvrnt uporaba magaijaskega niti znanstvenega mišljenja, ker če je tisto, kar iščeš, sreča, ta ni odvisna samo od tvojih intuitivnih občutij amapak tudi od misli, s katerimi kot socialno bitje ta občutja šeraš z drugimi in drugi s tabo in na tak način prispevajo k tvojemu občutju sreče.
Quote:in v stanju kjer misli/občutkov ni, je svoboda, ali pa takrat,ko znamo uporabljati misli in občutke samo kot zunanje orodje pozornosti/zavesti ki je skrita v globinah zunanje lupine - osebnosti
Svoboda/sreča ni v odsotnosti misli, ampak v usklajenosti misli z ubčutji, to je v usklajenosti 'svoje znanje lupine - osebnosti' oz. jaza s sebstvom.