picola wrote on 03.11.2004 at 15:16:07:jst mislim,da je pomembno,kakšna je intenzivnost odziva.Npr.,normalno je da ob žaljivki čutiš nek neugoden občutek(iritiranost,kot smo jo poimenovali),ne pa da si prizadet ali užaljen,da si človeku zameru za njegove besede in se en teden ne pogovarjaš z njim,ob komplimentu pa čutiš nek ugoden občutek,ki pa ni podoben temu,da sem v tistem trenutku zrasla do neba,da se mi usta ne razležejo v nasmeh okrog glave in da si mislim 'stari,kva si ti faca,ej' (karikiram,da se ne bo kdo preveč zapiču v to).Se pravi,se strinjam,da nek odziv je čist normalen,ne pa preveč intenziven.In da če ne bi blo nobenga odziva...potem nas pa res več ni...
Značilnost nefer komunikacije je, da nas nasprotnik (in ne sogovorec) potisne v kot, posega v naše meje - s komunikacijo, ki ne izhaja iz argumentov, po svoji formi pa je žaljiva (kombinacija obojega - torej prazna vsebina na žaljiv način).
Takrat se refleksno odzove naše telo, smo šokirani in ta čisto fizični refleks nas potisne še bolj v kot, da zmanjka prostor za racio, ki bi temu sicer v normalnih okoliščinah lahko naredil red. V takih primerih je fino pridobiti na času - dovolj je že, če si rečemo "čakaj čakaj, kaj se pa tu dogaja"- ta časovni prostor, ki si ga vzamemo zase, pripomore, da presekamo nasprotnikovo igro in zmoremo ločiti telesni odziv od racionalnih argumentov.
Fajn je potem verbalizirat, kaj je bilo nad nami izvajano. In če sogovornik nima istega interesa (da bi se nekaj zmenili), potem mu lahko v končni fazi obrnemo hrbet in zelo fizično presekamo njegovo nekorektno vedenje.
Tako da , picola, tudi zelo intenziven odziv na žaljivo komunikacijo je čisto normalen, če gre za človeka, ki nima razvitih veščin obrambe.