Bardo_Thodol wrote on 02.03.2004 at 13:05:39:Univerzalna in vsem živim bitjem najpomembnejša vrednota v igri, ki jo igramo z drugimi udeleženci skupnega bivanja, je preživetje - preživetje posameznika, vrste, življenja kot takega.
Tudi pri življenju mravelj se osnovna strategija preživetja ne razilikejo bistveno od strategije preživetja v človeški družbi, čeprav razlike seveda obstajajo in težko bi tudi govorili o nekih idealih, po katerih naj bi se mravlje zavestno ravnale.
Sistem mravljišča se je skozi mnoge generacije enostavno utiril v nek optimum medsebojnih transakcij, ki jim zagotavlja preživetje že najmanj 40 milijonov let. Ljudje smo za primerjavo s svojimi par milijoni let obstoja v primerjavi z mravljami še zelo mlada vrsta in vprašanje je, če bomo kot vrsta mravlje tudi preživeli, glede na poznano dejstvo, da vrste velikanov nimajo prav dolgega veka (merjeno v milijonih let). Vsaka večja kataklizma namreč najprej pomete z velikani ...
Življenje/preživetje je ziher vrednota, samo si z njo človeštvo nč ne more pomagat pri izbiri prave strategije preživetja. Mravlje so strategijo za realizacijo te vrednote evolucisjko zakodirale v instinkte, človek pa se je prisilejn opirat na razum in intuicijo. Pa ne tolk zato, da bi se prilagodu naravi, ji je dokaj predvidljiva in bi se kar se tega tiče skor čist zadovostoval instinkti, ampak da bi se usterezno odzival na realnost, ki jo sam kreira v misleni interakciji z drugimi ljudmi in ki je zarad učinka povratnosti (slepe pege) dost bolj nepredvidljiva kot je narava. Človeštvu je zarad take nepredvidljivosti že dolgo ideal taka družbena organiziranost, ki bo čim bolj usklajena z naravno, eden takih poskusov pa je tud razglasitev transakcijske družbe za najbolj naravno, saj se v njej organske (darvinistične) strategije boja za preživetje odražajo na najbolj avtentičen način. Jeba je v tem, da nihče ne more jamčit, da tako kreirana družbena realnost res z 'naravnim redom stvari' najbolj uravnovešena realnost in da se je že parkrat orenh nalomila in zlomila, tko da so se morala cela ljudstva v potrebi po lastnem preživetju transkcijskim vrednotam odrečt in vpostavljat svoje skupnosti na čist novih vrednotah, ki so razvile svoje strategije samoresničevnja, ki pa se slej ko prej zarad svoje pristranskosti spet zlomile. Tko da tolk smo se skoz zgodovino že naučl, da vrednote trasnakcijske družbe niso čit za stran vrč t in so ziher za marsikaj uprabne, samo se jim ni dobr v celot prepustit. Iz strategije, ki jo transakcije razvijajo, se je mogoče masrikaj naučit, je dobr poznat tud tiste, ki se razvijejo iz drugih vrednot, da se vzajemno korigirajo in ustvarjo z 'narvnim redom stvari' bolj uravnoteženo družbeno realnost.