Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 4 5 
(Read 25304 times)
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Se splača biti pristen?
Reply #45 - 20.04.2005 at 13:44:57
 
Quote:
Nea se zanikam Grin

Ja, res je dostikrat "eksistenčno" prav to.

Glede sekiranja pa je takole: The only way out is through.



Vse poti vodijo v grmovje ali pa skozi grmovje.  - V primiru sekiranja pa obstaja tudi pot okrog grmovja.



uživaj!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Se splača biti pristen?
Reply #46 - 20.04.2005 at 15:43:40
 
Quote:
Zakaj?


Ker je le bog- človek  lahko utelešenje izvorno takega človeškega, ki bilo  nadzgodovinsko/nadkulturno.  


Quote:
To je pač bistvo zate - vendar ne ontološko, temveč ideološko zunanje - odtujeno in nepristno. To je še vedno napaka predpostavke, da je človek v osnovi etično in moralno bitje (človek je v osnovi samo človek z vso svojo človeškostjo).


V čem pa je po tem ta človeškost, če ne v njegovi etičnosti? V tem, da je človek etična žival,  jest ne vidim nobene nepristnosti, seveda če maš svobodo, da ravnaš magari  neetičeno.      


Quote:
Rousseau, je iskal pristnost v naravi ne pa v družbi, (njegov moto je nazaj k naravi!) - od tod tudi njegov "plemeniti divjak", je pa verjel v mit, da je človeška narava v osnovi dobra in da se pokvari šele v družbi.


Njegovga mita  o divjaku se je poslužu, da je z njim razsul/inoviral  obstoječo fevdalno etiko in s tem  trasiral  pot  meščanski induvidualni etiki o kateri sem pisal zgoraj in ki je bla očitno pristnejša od stare, saj je bla na na nej utemljena zmagovalna  francoska revolucija.


Quote:
Pristnost je vedno pristnost nečesa - pri čemer je tudi jasno, kaj pristnost je (to da ima nekaj bistvene lastnosti, značilnosti glede na svoje bistvo in izvor). Torej za ugotavljanjene pristnosti potrebuješ samo predmet, katerega pristnost ugotavljaš.  

Pristnost (ali kultura ali karkoli) tudi ni nekaj, kar bi se samo po sebi artikuliralo - temveč nekaj, kar ugotavljamo ljudje.  


Pristnost/avtentičnost nečesa je v občutenju celostnostni, ker edino celost ne more biti nepristna. Izvor posamičnega 'predmeta' oz občutja tega 'predmeta' je tem je lahko v tej celostnosti, vrenik bi reku v občutneju božanskosti njegovega izvora.    

Quote:
Ne ne ruzumeš: govoril sem o instrumentaliziranju, ne pa o pristnosti. (moj človek je pristen, tvoj pa ne, saj se ne določa po sebi temveč od zunaj - po odnosih)


Zakaj pa bi človek odnose čutil samo kot nekaj zunanjega in ne kot notranje? Saj je njegova identieta vendar  rezultat  teh odnosov, ne samo aktualnih, ampak tudi zgodovinsko naloženih v svoji notranjosti v obliki kolektivnega nezavednega? Odnose imamo ravno tako v seb kot navzven, pristnost se vzpostavlja v odnosu med tema dvema relativno avtonomnima  centroma celovitosti.
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Se splača biti pristen?
Reply #47 - 20.04.2005 at 17:03:23
 
titud wrote on 20.04.2005 at 15:43:40:
Ker je le bog- človek  lahko utelešenje izvorno takega človeškega, ki bilo  nadzgodovinsko/nadkulturno.  


Meni se zdi, da je definicija homo sapiens popolnoma dovolj nadzgodovinska in nad kulturna. Lahko pa vzamemo dsamo pojem človek, kateremu ničesar ne odvzemamo ali dodajamo temveč ga gledemo kot fenomen v kontekstu vsega.

titud wrote on 20.04.2005 at 15:43:40:
V čem pa je po tem ta človeškost, če ne v njegovi etičnosti? V tem, da je človek etična žival,  jest ne vidim nobene nepristnosti, seveda če maš svobodo, da ravnaš magari  neetičeno.      


Človek kot fenomen - z vsem skupaj.

S tem, da človeškosti dodajaš še dodaten pripis, ne narediš ničesar - še posebej če mu potem dodaš še svobodo, da to ni tako.


titud wrote on 20.04.2005 at 15:43:40:
Njegovga mita  o divjaku se je poslužu, da je z njim razsul/inoviral  obstoječo fevdalno etiko in s tem  trasiral  pot  meščanski induvidualni etiki o kateri sem pisal zgoraj in ki je bla očitno pristnejša od stare, saj je bla na na nej utemljena zmagovalna  francoska revolucija.


Po moje je Rousseau v ta mit verjel, z njim je nato vzpostavil neko naravno stanje, prek katerega je nadalje utemeljeval svojo tezo o družbeni pogodbi. Šele od tu je lahko prišel na sesuvanje prejšnjega družbenega reda.

Načeloma pa je še vedno izhajal iz ideje naravne dobrote človeka, katera se izrodi zaradi družbe.


titud wrote on 20.04.2005 at 15:43:40:
Pristnost/avtentičnost nečesa je v občutenju celostnostni, ker edino celost ne more biti nepristna. Izvor posamičnega 'predmeta' oz občutja tega 'predmeta' je tem je lahko v tej celostnosti, vrenik bi reku v občutneju božanskosti njegovega izvora.


Pristnost ni občutenje, temveč nalepka - nalepka, ki nam daje potrdilo o izvoru in sestavinah nečesa. Če se za pristnost zahteva božanski izvor, potem pač se mora ta božanski izvor tudi dokazati.


titud wrote on 20.04.2005 at 15:43:40:
Zakaj pa bi človek odnose čutil samo kot nekaj zunanjega in ne kot notranje?


Ker so odnosi vedno odnosi ali med stvarmi, ki so zunaj njega, ali pa so to odnosi med njim in nečem kar je zunaj njega (tudi če je to samo beseda "odnos").

titud wrote on 20.04.2005 at 15:43:40:
Saj je njegova identieta vendar  rezultat  teh odnosov, ne samo aktualnih, ampak tudi zgodovinsko naloženih v svoji notranjosti v obliki kolektivnega nezavednega? Odnose imamo ravno tako v seb kot navzven, pristnost se vzpostavlja v odnosu med tema dvema relativno avtonomnima  centroma celovitosti.



Identiteta ni nič drugega kot istovetnost - človek kot človek je vedno v istovetnosti (identiteti) s samim seboj (zakon identitete se v logiki zapiše kot a=a - in to bo vedno držalo, ne glede na vse ostalo - to je precej božanska resnica), lahko se sam istoveti še s čim drugim ali pa ga drugi identificirajo še s čim drugim, vendar pa je to že popolnoma sekundarno (če hočeš velikokrat tudi nepristno - če se nekdo poistoveča z Elvisom, ne glede na to, da ima isti glas, isti stas in še vsi (razen staršev in njegove EMŠO) mu pravijo Elvis, še vedno ni pristen, bliže ko je Elvisu manj je pristen sam, nikoli pa ne bo pristen Elvis) - še posebej če pogledamo to primarno identiteto.

Odnos je nekaj, kar obstaja med dvema ali več stvarmi, zato so odnosi, katere imamo mi, vedno odnosi do nečesa konkretnega - nečesa zunanjega, odnosu, ki ga imamo do sebe pa lahko rečemo identiteta. Razen če določena občutenja in svoja čustva do nečesa, s čimer smo v nekem odnosu, zamenjamo za ta odnos sam. Imamo občutenja - smo v odnosu ali relaciji (to je ta bistvena razlika - do nekoga imaš lahko starševska čustva, ne moreš pa biti z njim v starševski relaciji, če ga nisi spočel ali posvojil) - zato so odnosi ali relacije nam zunanji, do zmede pa pride zaradi zavajajoče univerzalnosti jezika (imeti-čutiti čustvo ljubezni do nečesa ni isto kot biti v ljubezenskim odnosu z nečem).


uživaj!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: Se splača biti pristen?
Reply #48 - 20.04.2005 at 17:42:51
 
za začetek;
Se splača biti pristen?
pomoje da ja!

drgač pa, s tem
t wrote on 19.04.2005 at 10:23:16:
Ko se rodimo smo v našem nagonu po preživetju popolnoma pristni sebičneži in si z vso svojo pristnostjo prizadevamo za svoj obstoj - tisti, ki to pristnost ohranijo tudi v nadaljevanju so ponavadi najuspešnejši

se ne bi mogu strinjat
čeprov če pogledam od drugje, maš res
zgleda kot da so najuspešnješi
pa so res?
kaj sploh je merilo uspeha?
za mene vse kaj drugega kot to kar porodi take vrste pristnost.
to da otroci ratajo 'pristni sebičneži', bolje, ratujejo vedno bolj sebični, je zaradi tega ker se od svoje pristnosti v bistvu oddaljujejo, s tem ko dogajajo interakcijo z okolico, ki je po večini sebična (v neomejeno niansah). če ne zavestno, pa podzavestno.
tko je pač sprogramirana - večina.
med tem ko otrok prejema vzrce začrtuje svojo osebnost ... ko je osebnost zastavjena, zna bit pristnost zlo 'nemarna' - neušeč - za okolico.
tuki nastane potreba po 'brušenju' osebnosti, po predrugačenju, če ne izničenju nekaterih (če ne vseh - v končni fazi itaq - razsvetljenje in tako), vzorcev ki definirajo osebnost.
preden lahko osebnost razdreš, jo moraš valjda izgradit prej ...


vidm težavo (razliko pogleda provzaprov) med t in tai
v boldu
gape wrote on 20.03.2005 at 23:15:20:
in kaj je novega?
zavest, ki se širi in daje človeku nove izbire, izbire ki jih ta prej ni imel ... v zavesti ...

toliko je kontrole, da ko vidiš nekoga brez kontrole, najprej pomisliš da je za v polje, saj, krati tvojo svobodo ...  


ko začneš letet v isti smeri kot gre tok namere duha se ti star svet začne sesuvat, vse kar si do zdej sestavlju morš podret ... u bistvu ... izničit ... da te ne obremenjuje več, da te ne veže več, da lahko letiš višje in višje

dokler ne odletiš
in te več ni
tukaj


Quote:
Laganje in "nepristnost" sta popolnoma naravni sredstvi preživetja, ki sta se razvili skozi našo evolucijo.

ne rečem da nista 'naravni sredstvi preživetja' laganje in nepristnost
ampak
sredstvi koga ali česa?
kdo se laže?
tist k hoče neki prikrit
zakaj?
da mu bo bolj udobno?
ponavad
tko mu zgleda vsaj ... v končni fazi pa se ponavadi izkaže kot napaka, sploh če je velik del tvojega lajfa zgrajen na nepristnosti - enkrat pol več energije porabiš za vzdržavanje iluzije (o sebi, v očeh drugih) kot za svoj lajf.
takrat telo več ne prenese
dobr ... sej majo mašine za težke miljone, ki pomagajo telesu da prenese ... ampak to ni to ...

Quote:
Sam pojem pristnosti je predvsem nek družbeni pojav, skozi katerega nam različne ideologije sporočajo, kakšni naj bomo po njihovem, namesto da bi bili to kar smo, primerki neke določene živalske vrste v boju za obstanek.

al te ne razumem al pa pristnost drugač razumeva
namreč pristnost nima veze z družbo
ona, če bi mogla, bi ubila pristnost
ona če bi mogla bi uvedla robote
pristnost je v vsakem od nas, kolk je pa pokažemo na vn je pa druga pesem ...
to kar ideologije sporočajo je zame blj morala scena, kot pristnost scena ...

to kar vkaluplja ne tisto kar daje iz sebe brez kontrole (pristno), pa še vedno nežno ...

to da daje iz sebe pristno in brez kontrole v nižjih nivojih delovanja (ni mal nežno), tega smo vajeni vsi, takih vzorov je neomejeno.
pa vsi vemo da deep down, deep inside ... je pa mal drugač in tisto je pristno ... imho

v višjih nivojih delovanja ... do tm pa sploh ne pridemo ...

in, kot veš, edin kar je, lahko mojemu telesu rečeš da je 'primerek neke določene živalske vrste v boju za obstanek'

men pak ne ...
jest nism moje telo
ga samo uporabljam
tuki in zdej
da tipkam (k se drugač ne da)

obstanek (na ta način) mi je pa zagotovljen natanko do smrti mojega telesa

in se ne rabim nič borit za njega - prvi nivo - sm že zgradil kalup - osebnost - zdej brusmo ...


tai je zlo lepo popisala ... izkušnjo
tai wrote on 19.04.2005 at 14:50:04:
vedno manj imas konfliktov z ljudmi, vedno manj bolecine, vedno bolj cutis ta svet in nekako postajas vedno bolj ti.  


t wrote on 19.04.2005 at 17:11:04:
Za razliko od večine živalskih vrst je naša izjema predvsem v tem, da je najbolj nevarna ravno sama sebi.

rajt
zakaj že?
kaj jo že razlikuje od ostalih živali?
mogoče MI ???
in tisto kar se je ustvarlo kot naše zrcalo, v katerem se lahko ogledujemo?

človek je enost telesa (zemlje) in duha (bog)
enost pa ni glih enost ... čeprov je

pristnost za žival je za moje pojme neki druzga kt za človeka
npr
žival je pristna predvsem ko je v svojem elementu - preživetju ... v vseh niansah tega.
človek ki je pristen v preživetju je poguben za vse ostale ljudi.
namreč, zanj to ni pristno - samo in izključno preživetje -
zanj bi bilo, teoretično, pristno zlitje živali in boga - tuki notr lahko iščeš pristnost človeka.
ki pa je ob (relativly spiking + - par mescov) rojstvu žival in ob smrti bi naj bil bog.
take so skripte ...

t wrote on 19.04.2005 at 17:11:04:
Temu se reče socializacija - prilagajanje. Če nimaš problemov z ljudmi, to vsekakor ni merilo tvoje pristnosti, temveč predvsem tvoje prilagodljivosti in konformnosti. Kar pa seveda ni nič hudega. To je bistvo - prilagajanje se splača, pristnost pa ne.

prilagajanje je zihr brušenje, če pa ob tem še dopustiš spremembe, marsikateri vzorec odpade ...
če nimaš problemov z ljudmi (maš pa z njimi odnose), je to zihr merilo da si zadost pristen in ob tem zadost nežen.
če nekaterih izrazov, načinov in tonov, z nekaterimi ljudmi ne uporabljaš, še ne pomeni da si nepristen.
tko si izbral.
prilagodit se je treba včasih, ni pa ob tem nujno zatlačit svoje pristnosti, je prekrit z kupom iluzije.

lahko bi reku tko, prilagajanje se splača na kratki rok, pristnost pa na dolgi rok.


t wrote on 19.04.2005 at 21:57:45:
Vse je odvisno od tega, kako bomo odgovorili na vprašanje, kaj je pristnost.

resnicoljubnost - ni opcija lagat, zavajat in vse kar je nians
resničnost
usklajenost misli besed in dejanj
nežnost
...


t wrote on 19.04.2005 at 21:57:45:
Popolni (in pristni) smo lahko samo, kadar smo samo to, kar smo - to pa smo vedno. In seveda je to, ali se splača, odvisno od valute, v kateri pričakujemo svoje plačilo.

s krmarjenjem med pristnostjo in prilagajanjem definiramo kdo smo ... al smo blj pristni al smo blj prilagojeni
za mene je edino relevantno vprašanje kdo sm jest in kaj hočm ... in iz tega al bom blj pristen al bom blj prilagojen ...

pri pristnosti je vedno problem v tem da je ljudje ne razumejo, da se je ustrašijo, ko jo zagledajo, v svoji okolici ali v sebi
samo v pristnosti (kanal) pa so najboljši rezultati
izi je bit pristen v egu, k je celoten sistem tko zastavljen, da to podpira. pristnosti v seksualnosti recimo ne podpira.
pa podpira niti ni dobra beseda ...


Quote:
Exactly. Verjetno glih temu soočanju s posledicami titud reče prevzemanje odgovornosti.

upam

Quote:
Je pa zanimivo, da sebi pristnost lažje odpustimo kot pa drugemu.

razumemo jo ... lažje ... imho

Quote:
V meni je zmeraj malce bojazni pred pristnostjo drugih, ker ti znajo tako povleči ven, kar morda skušaš prikriti, ali še nisi pripravljen razkriti. Upam pa zelo, da ima vsak človek pravico, da bo to dovolil na njemu ljub način oz. ko bo vsaj zrel za to. Verjetno še ena iluzija.  

skrivat se ne splača - na to temo te tačrni takoj ujamejo

iluzija ... al pa tud ne
jest temu rečem nedelovanje

pristnost je zlo bliz nedelovanju in je res da če še nisi prpravljen, te lahko pristnost okolice zlo sesuje ...
zato naj bo okolica nežna ... (somewhat prilagojena)



odpuščat je pametno, sej s posledicami se morš soočit ... slej kt prej, če so one take, da so za soočit se z njimi, včasih (ponavadi) so posledice pristnosti čist krasne ...





t wrote on 20.04.2005 at 10:41:28:
Pristnost pomeni samo to, da ima nekaj vse bistvene lastnosti, glede na svoj izvor ali na idejo nekega izvora (če pojmuješ človeka kot izvorno dobrega in poštenega potem je pristnost človeka dobrota in poštenje). Če pa jemlješ človeka samo kot človeka, potem je njegova pristnost samo njegova človeškost z vsemi atributi tako dobrimi kot tudi salabimi - družbeno zaželjenimi in nezaželjenimi.  

če jemlješ človeka samo kot človeka - takega kot danes po večini je, kot zmešnjavo, s kupom nepravih podatkov, s kupom nepravih navodil za uporabo za življenje.
človek po svojem bistvu ni zmešnjava jina in janga, ampak njuno zlitje - popolno - tu išči pristnost človeka ...


t wrote on 20.04.2005 at 13:21:58:
To je še vedno napaka predpostavke, da je človek v osnovi etično in moralno bitje (človek je v osnovi samo človek z vso svojo človeškostjo).

človeškost je tud etičnost in moralnost
je tud zemlja in nebo hkrati;
osnova, bistvo ... pa je kaj?

za mene še vedno bog


*
Rousseau je verjel v mit, da je človeška narava v osnovi dobra in da se pokvari šele v družbi.
*
tud jest verjamem v to ...

Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
japka
5
*****
Offline


Posts: 1457

Gender: male
Re: Se splača biti pristen?
Reply #49 - 20.04.2005 at 17:58:28
 
gape wrote on 20.04.2005 at 17:42:51:
za začetek;
Se splača biti pristen?
pomoje da ja!
post pred mojim je uf...
ITAK DA - "JA"

..se strinjam, itak da se splača.
(s tem da bi mogoče bilo dobro poiskat kakšno drugo besedo namesto - "splača"  Wink)


BI FAJN
Back to top
 

5 krat na dan
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Se splača biti pristen?
Reply #50 - 21.04.2005 at 01:11:31
 
gape wrote on 20.04.2005 at 17:42:51:
al te ne razumem al pa pristnost drugač razumeva
namreč pristnost nima veze z družbo
ona, če bi mogla, bi ubila pristnost
ona če bi mogla bi uvedla robote
pristnost je v vsakem od nas, kolk je pa pokažemo na vn je pa druga pesem ...
to kar ideologije sporočajo je zame blj morala scena, kot pristnost scena ...


Po moje sva kr blizu - ostaja dejstvo, da se pod nekim klicanjem pristnosti ponavadi skrivajo neke popolnoma ideološke zahteve. Da je pristnost največkrat bolj kot ne neka nalepka za katero se je treba odpovedati sebi.


gape wrote on 20.04.2005 at 17:42:51:
pristnost za žival je za moje pojme neki druzga kt za človeka
npr
žival je pristna predvsem ko je v svojem elementu - preživetju ... v vseh niansah tega.
človek ki je pristen v preživetju je poguben za vse ostale ljudi.
namreč, zanj to ni pristno - samo in izključno preživetje -
zanj bi bilo, teoretično, pristno zlitje živali in boga - tuki notr lahko iščeš pristnost človeka.
ki pa je ob (relativly spiking + - par mescov) rojstvu žival in ob smrti bi naj bil bog.
take so skripte ...

lahko bi reku tko, prilagajanje se splača na kratki rok, pristnost pa na dolgi rok.

resnicoljubnost - ni opcija lagat, zavajat in vse kar je nians
resničnost
usklajenost misli besed in dejanj
nežnost
...

s krmarjenjem med pristnostjo in prilagajanjem definiramo kdo smo ... al smo blj pristni al smo blj prilagojeni
za mene je edino relevantno vprašanje kdo sm jest in kaj hočm ... in iz tega al bom blj pristen al bom blj prilagojen ...

pri pristnosti je vedno problem v tem da je ljudje ne razumejo, da se je ustrašijo, ko jo zagledajo, v svoji okolici ali v sebi
samo v pristnosti (kanal) pa so najboljši rezultati
izi je bit pristen v egu, k je celoten sistem tko zastavljen, da to podpira. pristnosti v seksualnosti recimo ne podpira.
pa podpira niti ni dobra beseda ...


Kdo smo sami zase definiramo s svojo pristnostjo - za druge pa največkrat predvsem s prilagajanjem. Problem je, da se vse to prevečkrat popolnoma pomeša.

Preživetje - če hočemo živeti moramo imeti popedenano preživetje - tu se od živali razlikujemo samo toliko kolikor časa lahko počne to, kar nima nobene veze s preživetjem - dokler delamo za to, da živimo smo popolnoma isti kot živali - še nekoliko slabši smo sužnji.


gape wrote on 20.04.2005 at 17:42:51:
jest temu rečem nedelovanje

pristnost je zlo bliz nedelovanju in je res da če še nisi prpravljen, te lahko pristnost okolice zlo sesuje ...
zato naj bo okolica nežna ... (somewhat prilagojena)


Sva kr blizu.
Pristnost je nedelovanje - če smo pristni nam pač ni treba delati za to, da bi nekaj bili. U bistvu si delovanje in pristnost nasprotujeta.

gape wrote on 20.04.2005 at 17:42:51:
če jemlješ človeka samo kot človeka - takega kot danes po večini je, kot zmešnjavo, s kupom nepravih podatkov, s kupom nepravih navodil za uporabo za življenje.
človek po svojem bistvu ni zmešnjava jina in janga, ampak njuno zlitje - popolno - tu išči pristnost človeka ...

človeškost je tud etičnost in moralnost
je tud zemlja in nebo hkrati;
osnova, bistvo ... pa je kaj?



Človeškost je vse, kar nas dela take kot smo - človeškost je tudi... - (ne pa človeškost je samo ali pa človeškost je predvsem, bistvo je treba z eksplikacijo odpirati, ne vkalupljati)



uživaj!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Se splača biti pristen?
Reply #51 - 21.04.2005 at 08:57:15
 
t wrote on 20.04.2005 at 17:03:23:
Meni se zdi, da je definicija homo sapiens popolnoma dovolj nadzgodovinska in nad kulturna. Lahko pa vzamemo dsamo pojem človek, kateremu ničesar ne odvzemamo ali dodajamo temveč ga gledemo kot fenomen v kontekstu vsega.


Človek kot fenomen - z vsem skupaj.

S tem, da človeškosti dodajaš še dodaten pripis, ne narediš ničesar - še posebej če mu potem dodaš še svobodo, da to ni tako.


Jap, človek je fenomen in kot  avtonomni celovitosti mu ni  kaj za dodat niti za vzet. Je monada, ki je ni mogoče naprej delit ne da bi ji vzel to celovitost človeškega fenomena. Samo je jeba, ker je taka  monada tud človeštvo, to je razmerje med monadami in  ki ga vsaka človeka monada odkriva v hkrati v seb ko  se  ta monada monad vsakič znova vzpostvalja na drugačen, kulturno inovaviran način.  


Quote:
Po moje je Rousseau v ta mit verjel, z njim je nato vzpostavil neko naravno stanje, prek katerega je nadalje utemeljeval svojo tezo o družbeni pogodbi. Šele od tu je lahko prišel na sesuvanje prejšnjega družbenega reda.

Načeloma pa je še vedno izhajal iz ideje naravne dobrote človeka, katera se izrodi zaradi družbe.



Če bi rosseau zares verjel v škodljivost  družbe za posameznika, see ne bi trudu inovirat družbenih odnosv s  svojo družbeno pogodbo. Ne moreva vedet, kaj je ross zares mislu, ampak iz današanje razvojne stopnje antropologije si mi mogoče delat utvar, da je bil 'divjak' srečnejši/pristnejši/avtentičnješi od modernega človeka. Arhaični človek se razlikuje od modernega samo po tem, da ni premogel  refleksije o lastni individualnosti, da je bil organsko potopljen v skupnost, v kateri so bili medsebojni odnosi urejeni pristneje le, če pristnost enačimo   skaldnostjo  z arhetipskim, to je kolektivnim nezavednim, na katerem je bolj ali manj nezavedno temeljila kultura 'divjega' človeka (upam, da se strinjava, da je tud on živel v kulturi, čeprav v nereflektirani animistični/totemistični in kar je še teh mitoloških načinov urejanja medsebojnih odnosov 'divjakov'). Ross se je pač sooču z dejstvom, da  moderni človek premore refleksijo o lastni individulanosti, ki psihološko in filozofsko gledano omogoča tudi udtujenost od drugega človeka in s tem tudi od lasne 'biti', to je nepristnost in neavtentičnost. Ross je prek 'divjaka' reflektiral nujno potrebo po tej povezanosti z drugim in s tem s samimm sabo in se problema nepristnosti lotu reševat na način,  da ne  bi hkrat zanikal doseženo stopnjo samorefleksje individualnosti. Za razliko od mnogoih newage in religioznih gurujev je bil sposoben inovirat družbene odnose tako, da je ta nova kultura  omogočila razvoj samoreflesije in individualizacije človeka  kot monade ne da bi hkart ogrozu celostnost monade človeštva ali  boljš povedano: inoviral je družbene odnose na način, da je omogoču nadaljno induvidualizacijo človeka ne da bi se mu bilo treba kot posamezniku zarad tega odtujevat od drugih in s tem od svoje biti/sebstva.    



Quote:
Pristnost ni občutenje, temveč nalepka - nalepka, ki nam daje potrdilo o izvoru in sestavinah nečesa. Če se za pristnost zahteva božanski izvor, potem pač se mora ta božanski izvor tudi dokazati.

Ker so odnosi vedno odnosi ali med stvarmi, ki so zunaj njega, ali pa so to odnosi med njim in nečem kar je zunaj njega (tudi če je to samo beseda "odnos").


Hočeš rečt, da je govoriti o prisitnosti že smo po seb nepritsno? Bi se v bistvu strinjal, saj  je prisitnost mogoče doživet samo v nekem neizrekljivem/mističnem stanju ekstazi/zanosu, v stanju enosti z odnosom, v katerem ni več 'zunaj' in 'znoraj'.    


Quote:
Identiteta ni nič drugega kot istovetnost - človek kot človek je vedno v istovetnosti (identiteti) s samim seboj (zakon identitete se v logiki zapiše kot a=a - in to bo vedno držalo, ne glede na vse ostalo - to je precej božanska resnica), lahko se sam istoveti še s čim drugim ali pa ga drugi identificirajo še s čim drugim, vendar pa je to že popolnoma sekundarno (če hočeš velikokrat tudi nepristno - če se nekdo poistoveča z Elvisom, ne glede na to, da ima isti glas, isti stas in še vsi (razen staršev in njegove EMŠO) mu pravijo Elvis, še vedno ni pristen, bliže ko je Elvisu manj je pristen sam, nikoli pa ne bo pristen Elvis) - še posebej če pogledamo to primarno identiteto.

Odnos je nekaj, kar obstaja med dvema ali več stvarmi, zato so odnosi, katere imamo mi, vedno odnosi do nečesa konkretnega - nečesa zunanjega, odnosu, ki ga imamo do sebe pa lahko rečemo identiteta. Razen če določena občutenja in svoja čustva do nečesa, s čimer smo v nekem odnosu, zamenjamo za ta odnos sam. Imamo občutenja - smo v odnosu ali relaciji (to je ta bistvena razlika - do nekoga imaš lahko starševska čustva, ne moreš pa biti z njim v starševski relaciji, če ga nisi spočel ali posvojil) - zato so odnosi ali relacije nam zunanji, do zmede pa pride zaradi zavajajoče univerzalnosti jezika (imeti-čutiti čustvo ljubezni do nečesa ni isto kot biti v ljubezenskim odnosu z nečem).


To o identiteti kot istovetnosti oz. identiteti kot ukinitvi odnosa med tabo in nečem drugim skozi proces identifikacije s tem drugim, je dobro povedano. Samo bi še dodal, da je oblikovanje identitete tako refleksiran kot nerefleksiran  proces. Pri obeh lahko gre pri oblikovanu identitete oz. pri poistovetenju tako  za enostransko podrejanje in prilagajanje kot  pa za vzajemno  rast za in razvoj. Refleksija še ni v atomatsko garncija za razvoj, tako kot tud nereflesija ne. Po moje je  za vzpostvljanje identitite pri človeku potrebno oboje v pravem razmerju in s pravo mero, ker le taka 'mešanica' zagotavlja pristnost.  

Back to top
 
 
IP Logged
 
Loops of Infinity
Ex Member




Re: Se splača biti pristen?
Reply #52 - 21.04.2005 at 09:01:01
 
gape wrote on 20.04.2005 at 17:42:51:
skrivat se ne splača - na to temo te tačrni takoj ujamejo


Ma nisem govorila o skrivanju, pač pa o tem, da pač nisi pripravljen vsega sranja projekcij drugih nase vzet.
Včasih jih dovoljuješ, včasih pa pač ne.

A je vesolje, ki deluje sočutno, črno?


Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Se splača biti pristen?
Reply #53 - 21.04.2005 at 13:13:31
 
titud wrote on 21.04.2005 at 08:57:15:
Jap, človek je fenomen in kot  avtonomni celovitosti mu ni  kaj za dodat niti za vzet. Je monada, ki je ni mogoče naprej delit ne da bi ji vzel to celovitost človeškega fenomena. Samo je jeba, ker je taka  monada tud človeštvo, to je razmerje med monadami in  ki ga vsaka človeka monada odkriva v hkrati v seb ko  se  ta monada monad vsakič znova vzpostvalja na drugačen, kulturno inovaviran način.  



Za človeka, kot posameznika bi lahko dejali, da je monada, vendar pa bi morali sam pojem monade precej predelati (monada je prosto po Leibnitzu najmanjša nematerialna in nedeljivaenota sveta, ki teži k dejavnosti - ni niti matematična niti fizična bitnost, temveč je metafizična bit), kar se človeštva tiče, ne nikakor ne more biti monada, saj je deljivo in sestavljeno (kvečjemu, če bi ga vzeli za neko platonsko idejo - vendar pa je potemtakem vsaka beseda že monada).
Poleg tega pa je "človek" konstitututiven pojem za človeštvo - človeštvo je glede nanj sekundarno - je samo neka abstraktna množica nečesa (posameznikov, dejanj, zgodovine...), kar je območje delovanja ljudi kot konkretnih posameznikov.



titud wrote on 21.04.2005 at 08:57:15:
Če bi rosseau zares verjel v škodljivost  družbe za posameznika, see ne bi trudu inovirat družbenih odnosv s  svojo družbeno pogodbo. Ne moreva vedet, kaj je ross zares mislu, ampak iz današanje razvojne stopnje antropologije si mi mogoče delat utvar, da je bil 'divjak' srečnejši/pristnejši/avtentičnješi od modernega človeka. Arhaični človek se razlikuje od modernega samo po tem, da ni premogel  refleksije o lastni individualnosti, da je bil organsko potopljen v skupnost, v kateri so bili medsebojni odnosi urejeni pristneje le, če pristnost enačimo   skaldnostjo  z arhetipskim, to je kolektivnim nezavednim, na katerem je bolj ali manj nezavedno temeljila kultura 'divjega' človeka (upam, da se strinjava, da je tud on živel v kulturi, čeprav v nereflektirani animistični/totemistični in kar je še teh mitoloških načinov urejanja medsebojnih odnosov 'divjakov'). Ross se je pač sooču z dejstvom, da  moderni človek premore refleksijo o lastni individulanosti, ki psihološko in filozofsko gledano omogoča tudi udtujenost od drugega človeka in s tem tudi od lasne 'biti', to je nepristnost in neavtentičnost. Ross je prek 'divjaka' reflektiral nujno potrebo po tej povezanosti z drugim in s tem s samimm sabo in se problema nepristnosti lotu reševat na način,  da ne  bi hkrat zanikal doseženo stopnjo samorefleksje individualnosti. Za razliko od mnogoih newage in religioznih gurujev je bil sposoben inovirat družbene odnose tako, da je ta nova kultura  omogočila razvoj samoreflesije in individualizacije človeka  kot monade ne da bi hkart ogrozu celostnost monade človeštva ali  boljš povedano: inoviral je družbene odnose na način, da je omogoču nadaljno induvidualizacijo človeka ne da bi se mu bilo treba kot posamezniku zarad tega odtujevat od drugih in s tem od svoje biti/sebstva.


Naj Rousseau sam pove:
"Ljudje so zli; žalostna in nenehno se ponavljajoča izkušnja nam prihranja trud in napor, da bi dokazovali zgornjo trditev. Mislim, da sem nazorno pokazal, da je človek po naravi dober. Kaj drugega bi ga lahko pokvarilo, če ne koraki, ki jih je napravil, in spoznanja, do katerih se je dokopal. Naj človeško družbo še tako občudujemo, zato ni še nič manj resnice v tem, da prav ona sili ljudi v medsebojno sovraštvo, zato ker njihovi interesi niso harmonični. Ni ljudstva, ki se ne bi veselilo bede svojega soseda. Je že tako, da vidimo v škodi drugega svojo korist in da je izguba za enega skoraj vedno sreča za nekoga drugega." (Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med
ljudmi
)
Tako pravi Rousseau najbrž je tako tudi mislil (kriva je seveda konstitucija lastnine, pri čemer pa gre Rousseau tudi v kritiko vrlin, kjer vidi glavno vodilo predvsem v egoističnem samoljubju ).

Ravno tako pa se ne moren strinjati s tem, da se Arhaični človek razlikuje od modernega samo po tem, da ni premogel  refleksije o lastni individualnosti, da je bil organsko potopljen v skupnost, v kateri so bili medsebojni odnosi urejeni pristneje le, če pristnost enačimo   skaldnostjo  z arhetipskim, to je kolektivnim nezavednim, na katerem je bolj ali manj nezavedno temeljila kultura 'divjega' človeka, to je podobna metafizična predpostavka, kot Rousseaujeva, katere nikoli ni mogoče dokazati, saj nimamo nobenega dostopa do kognitivnega sveta arhaičnega človeka (največ kar lahko rečemo, ne da bi se motili, je da tega pač ne vemo - jeba je tudi s tem kolektivnim nezavednim, ki po moje ni nič drugega kot neka matrica govorice - zat se mi zdi, da iz tega delaš popolno mistiko - Jung pač ni zmogel dojeti strukturalizma , ker je bil premalo abstrakten, zato se je raje zapletal v mitologizacijo) - seveda pa se strinjam s tem, da je tudi arhaičen človek živel na nek svoj človeški način (kulturno) in seveda so obstajali posamezniki, ki so tudi tedaj geflektirali vse skupaj (razmerje zna biti zelo podobno s sedanjim).


titud wrote on 21.04.2005 at 08:57:15:
Hočeš rečt, da je govoriti o prisitnosti že smo po seb nepritsno? Bi se v bistvu strinjal, saj  je prisitnost mogoče doživet samo v nekem neizrekljivem/mističnem stanju ekstazi/zanosu, v stanju enosti z odnosom, v katerem ni več 'zunaj' in 'znoraj'.  
 

Ne, reči hočem, da je nepristno delati na tem, da bi bil pristen - pristnost je pač nedelanje. Pristnost je stanje ne pa delovanje (vino je teran ali pa ni teran - ne glede na govorjenje o njegovi pristnosti).

Si pristen ali pa nisi pristen in če delaš na tem, da bi bil pristen, potem zagotovo nisi pristen.


titud wrote on 21.04.2005 at 08:57:15:
To o identiteti kot istovetnosti oz. identiteti kot ukinitvi odnosa med tabo in nečem drugim skozi proces identifikacije s tem drugim, je dobro povedano. Samo bi še dodal, da je oblikovanje identitete tako refleksiran kot nerefleksiran  proces. Pri obeh lahko gre pri oblikovanu identitete oz. pri poistovetenju tako  za enostransko podrejanje in prilagajanje kot  pa za vzajemno  rast za in razvoj. Refleksija še ni v atomatsko garncija za razvoj, tako kot tud nereflesija ne. Po moje je  za vzpostvljanje identitite pri človeku potrebno oboje v pravem razmerju in s pravo mero, ker le taka 'mešanica' zagotavlja pristnost.  


Isto je tudi z identiteto, osnovna identiteta je jasna a=a (refleksije o identiteti je vsa samo vprašanje ali je ta a res a?), vse ostalo so sekundarni procesi, ki mimo tega ne morejo. Osnovna idetiteta (pristnost) je popolnoma jasna, vse ostalo pa se od nje samo oddaljuje in vodi stran od te pristnosti (gre pa za pristnost tu in zdaj - če hočeš iz terana narediti pristen kis, pač pustiš odprto flašo in čez čas je s pristnim teranom konec - ostane ti kis).

Quote:
A je vesolje, ki deluje sočutno, črno?


Vesolje ni samo črno, zagotovo pa ne deluje sočutno.



uživaj!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Loops of Infinity
Ex Member




Re: Se splača biti pristen?
Reply #54 - 21.04.2005 at 13:30:06
 
t wrote on 21.04.2005 at 13:13:31:
Vesolje ni samo črno, zagotovo pa ne deluje sočutno.


Ja ne vem no. Tako smo se učili Grin. A ni lajf (vesolje, univerzum, ljubezen, Bog...) "tisto", ki te prpelje tako daleč, da najdeš ljubezen v sebi...?
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Se splača biti pristen?
Reply #55 - 21.04.2005 at 14:22:20
 
Quote:
Ja ne vem no. Tako smo se učili Grin. A ni lajf (vesolje, univerzum, ljubezen, Bog...) "tisto", ki te prpelje tako daleč, da najdeš ljubezen v sebi...?



Seveda lahko tudi tako razlagamo, da na tleh vedno pristanemo predvsem zaradi našega ljubezenskega odnosa z našo ljubo materjo Zemljo (le kaj je mislil Newton). Najbrž smo se ravno zaradi te ljubezni spustili z dreves.


uživaj!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
tai
3
***
Offline

I am grateful to be ME

Posts: 233

Gender: female
Re: Se splača biti pristen?
Reply #56 - 21.04.2005 at 20:30:04
 
gape wrote on 20.04.2005 at 17:42:51:
*
Rousseau je verjel v mit, da je človeška narava v osnovi dobra in da se pokvari šele v družbi.
*
tud jest verjamem v to ...



waw! to mi deli Smiley ful lepo povedano
Back to top
 

Be the change you wish to see in the world.
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: Se splača biti pristen?
Reply #57 - 21.04.2005 at 23:37:12
 
tai wrote on 21.04.2005 at 20:30:04:
waw! to mi deli Smiley ful lepo povedano

oh yeah baby, lie to me. it feels sooo good. Wink

bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
Mateja B.
4
p
****
Offline


Posts: 441

Gender: female
Re: Se splača biti pristen?
Reply #58 - 23.04.2005 at 15:50:01
 
Hm, po moje je pa enostavno tako: Ljudje pridejo na svet in samo so, ne dobri, ne slabi. Dojenčka pač ne moreš opredelit ne kot eno ne kot drugo. Samo je, kjutkana kreacija z neskončno možnosti pred sabo. Al bo iz njega postal dober ali slab človek, je odvisno od njega, njegove volje, kako bo izbiral, kako se bo odločal. Od njegove svobodne volje pravzaprav – kolikor je zanjo ostalo prostora, veliko izbir je namreč povsem avtomatičnih, podzavestnih. Kolilko so ti avtomatizmi človeku prijazni ali ne, je pa drugo vprašanje. Eni so, drugi ne. Zato je treba vse ozavestiti, da se to preveri. Tako nekako vidim to zdaj.

Je pa po moje veliko bolje gledat na ljudi kot v osnovi dobre (če že ne moremo gledati nevtralno, brezosebno), ker potem taki tudi so. Tako je vsaj v mojem svetu. Cheesy Moj svet je lep in prijazen. Tudi dober. Ker ga vidim takega, ker ga delam takega. Ker verjamem v te kvalitete. Pravzaprav usklajujem svoje misli, besede in dejanja. In s tem postajam pristna. To – biti ali ne biti pristen – zame sploh ni vprašanje. Gledano dolgoročno (in v življenju je po moje modro gledati samo tako, ostalo je bolj fifty-fifty chance, včasih malo več, včasih malo manj) pa se po moje, gledano tud z utilitarističnega stališča, splača samo to.

Back to top
« Last Edit: 24.04.2005 at 12:12:26 by Mateja B. »  

I love to live and I live to love.
WWW WWW  
IP Logged
 
tai
3
***
Offline

I am grateful to be ME

Posts: 233

Gender: female
Re: Se splača biti pristen?
Reply #59 - 23.04.2005 at 23:31:55
 
Quote:
oh yeah baby, lie to me. it feels sooo good. Wink



LOL Cheesy ej svaka ti cast za tole... sm se res posteno nasmejala...

ampak vseeno verjamem, da se ljudje res rodimo dobri in sele potem postanemo egoisticni...
in potem recemo, da to pac tako je in da so vsi drugi tud taki...

tko, da ne mi rect, da je to laz, ti pacek, ti!  Wink

tud princi na belem konju se obstajajo... pa dedek mraz in zobna miska  Tongue
Back to top
 

Be the change you wish to see in the world.
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 4 5