Quote:Pak mislim, Rubikon se verjetno gledal le v stvar, stvar ogledalo ?
(z namenom,da bi spoznal višjo resnico), kaze ustrašil se,ko se je počasi začela prikazovat nič kaj preveč lepa slika. Rubikon, reci a je to bila stvar ogledalo ?
Jaz osebno ne vem prevec o tem, razumem tu zadevu ovak, da to kar nas pri drugeme cloveku jezi da to clovek sam ima, samo sebi noce priznat. Verjetno je to to?
to kar je rubikon delu ...
to je u bistvu ... ena meditacija od oshota ...
(miška ma knjigo, kjer je zapisana ... mislm da ... edijevo ... )
se ne spomnem več kako gre, vem pa da morš bult u špegu.
kr neki časa ... da ti začne pogled meglit
in pol vidš, kar vidš, kar morš videt provzaprov; čuvar praga, je pa zihr nekje bliz ...
... je nekje thread prov na to temo, tega doživljaja ...
ogledalo kot tako pa ... ma mnogo 'funkcij' ... predvsem pa pomenov ...
*
da to kar nas pri drugeme cloveku jezi da to clovek sam ima, samo sebi noce priznat. Verjetno je to to?
*
pomoje ...
titud wrote on 01.02.2006 at 19:06:42:Človek je edino bitje, ki se zaznava (tam pri ene treh letih) v ogledalu. Ve, da je podoba v ogledalu on, vendar se ravno z zvedanjem te lastne podobe v zrcalu odtuji od samdega sebe. Občutja niso več njegova občutja, ampak občutja podobe v ogledalu, vse doživljanje se preseli vanjo
Oshohttp://www.gape.org/gapes/prispevki/egooshoslo.htm Quote:Ego - Nepravi center - Osho
Kaj je ego?
Rodi se otrok. Ob rojstvu je brez znanja, brez zavedanja samega sebe. Med prvimi stvarmi, ki se jih začne zavedati, ni on sam - najprej se začne zavedati drugih. To je razumljivo, saj so oči odprte navzven, roke se dotikajo drugih, ušesa slišijo druge. Vsa čutila so obrnjena navzven.
Tako je ob rojstvu. Otrok pride na svet in zaznava okolje. Odpre oči in vidi druge. Najprej se začne zavedati matere, sčasoma prepozna svoje telo, a tudi to je zunaj, je nekaj, kar pripada svetu.
Tako otrok raste in se počasi začne zavedati samega sebe. Toda to je zrcalno zavedanje. Ne ve, kdo je on sam. Ve samo, kaj mati misli o njem. Če se mu nasmehne, če ga spoštuje, če mu reče 'Lep si', če ga objame in poljubi, se otrok dobro počuti sam s sabo. Ego je rojen. Skozi spoštovanje, ljubezen, skrb čuti, da je dober, čuti, da je vreden, pomemben.
Center je rojen.
Ampak ta center, ego, je zrcalni center. Ni njegovo pravo bitje. Ne ve, kdo je; enostavno ve, kaj drugi mislijo o njem. In to je ego: zrcalna slika tistega, kar mislijo drugi. Če vsi mislijo, da ni otrok za nobeno rabo, če ga nihče ne spoštuje, se mu nihče ne nasmehne, potem je rojen tudi ego - bolni ego: žalosten, zavrnjen, z občutkom manjvrednosti.
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1036317172#1