stane wrote on 15.01.2004 at 11:24:13:Če pa vzameva čisto operativno, se lahko akumulativnost gospodarstva in s tem investicije in nova delovna mesta z delnico države doseže z eno potezo.
Niti ena plača, penzija, štipendija itd, se ne sme za določeno obdobje, dovolj bi bilo dve leti, dvigniti niti za en procent, ampak samo z rastjo dividende. Cene je potrebno popolnoma sprostiti in vsa inflacija se prelije v dobiček in dividende v razmerju 25:75. Čeje inflacija 10%, se za 2,5% dvigne prihodek prebivalstva, ker cena ni nič drugega kot vsota vseh plač in drugih prejemkov, ki sodelujejo v procesu proizvodnje produkta, tudi družbenega. In tako, kot ugotavljaš, bi za najnižji razred bil to dvig recimo 10%, za zgornji pa 1%.
Če prav razumem, bi se sprostitev cen (tud ukinitev nadzora cen nafte in elektrike?) ob kratni 'zamrznitvi' prejemkov direktno odrazila v povečanju dobička, ta pa bi se preko državlajske dividende vrnil dolgoročno gledano v večji meri k socilano šibkejšem sloju prebivasltstva kot bogatješemu? Inflacijski učinek mi zveni precej robinhudovsko, seveda če predhodno odmislim dejstvo, da bo se 75% infalcijskega učinka nateklo v žepe bogatih privatnih delničarjev, tko da spet ne moreš farbat državljana, da gre pri takšnih ukrepih tud dolgoročno za kašne posebne učinke na manjšo razslojenost. Razložiš mu lahko kvečjemu, da bo od inflacije dobil dolgoročno vsaj nekaj, ker brez delnic pa od inflacije nima nič (razen nevideznega oz. s produktivnostjio nepokritega dviga pače in socilanih dajatev).
Quote:In ker je dodana vrednost cca 30%, bi jo inflacija 10% dvignila na okoli 40 do 50%, kar pa je že v evropskih okvirih.
Tega na zastopim glih. Se pravi, da si z dvigom cen, ki ni odraz večjega stroška dela ampak zavestne želje vseh državljanov po povečanju dobička, dolgoročno prav državlajnu z udeležbo na dobičku izboljšap njegov ekonommski položaj kljub njegovi le 1/4 udeležbi pri tem dobičku? Se pravi, da bi državljan moral zavestno pristat na to, da se mu v bistvu zniža osebni standrad za to, da bo učinek inflacije oz. znižnja tega standarda odrazu v prihodku od dobička, ki se ga zdaj (oziroma dve leti) v obliki odrekanja povečevnja osebnega dohodka in socilanih dajatev, zavestno odreka?
Težka bo ta, hude strokovne pa moralne avtoritete bi morale stat za temi kot praviš preprsotimi ekonomskimi zakonitmostmi. Dvomim, da bi si kdo upal pred drugim zastavit svoj ugled in strokovno avtoriteto. Po moje je edina rešitu, da gre v skoz to vsak sam pri polni zvesti in s polno odgovornostjo, ker to je tud edino jamstvo, da se folk na sredi ne bo premislu in te avtoritete klical na odgovornost, preden bi bli tko dolgoročni učinki sploh vidni v obliki izpačila dividend.