Lep pozdrav,
V tej temi je veliko govora o razumu ali čustvih morda ni moja zgodbica ravno primerna za to temo ampak mi nekaj leži na srcu in bi se rad tega pravilno lotil oziroma
uporabil najboljšo plat razuma ali čustev.
Imela sva precej medsebojnih stikov se veliko in še več pogovarjala, no da preidem na bistvo te teme vglavnem imela sva se krasno medseboj.
Kakšne tri mesece nazaj ko sva se najbolje razumela je najina platonska zveza nekako zašla.
Enostavno nisva več našla skupnega jezika, kot sva ga imela prej časa za skupen pogovor vedno manj iz obeh strani nekako nisva našla iste poti.
Sprva je začela ona da sedaj nima časa in da ima veliko
dela,sprejel njeno odločitev in ji rekel
Quote: "KO BOŠ IMELA ČAS BOM ZATE PRIPRAVLJEN TI PRISLUHNITI"
Minilo je kakšen teden ali morda več ne vem napamet, ko se spet srečava se malo pogovarjava nakar mi reče
Quote: " KAJ JE NAROBE Z MENOJ "
Vprašam jo kaj naj bi bilo?
Nakar mi odgovori
Quote:" Da se je izogibam in da se ji ne posvečam več toliko kot včasih, da me pogreša pogreša mojo bližino mojo toplino ob sebi"
"
Na moje začudenje ji odvrnem, da samo upoštevam njeno željo in da se ji želim časovno prilagoditi.
Minil je kakšen dober teden v najlepšem redu, napočil je pač tak čas ,da spet malo napolnim svoje izrabljene baterije in si jih ponovno napolnim, da ne bom predolgo klobasal spoznal dekle s katero sva imela manjše intimno razmerja, no takrat pač jaz nisem bil nekako ravno dosegljiv zanjo se bolj posvečal intimnim zadevam.
Po končani aferici sem spet bil poln časa samo zanjo in seveda z veliko vnemo pač govoril o tej aferici, ker sva le prijatelja.
Po pogovoru o moji aferi je nekako najino prijateljstvo počasi padalo navzdol nekako se nisva več tako ujela kot nekoč.
Sedaj se še samo malo ustaviva da se pozdraviva morda kakšno besedo ali dve spregovorima.
Predkratkim sem na eni krasni zabavi malo relaksiral, da pač pozabiš vsakdanjik ki te teži, bil sem v svoji družbi nakar na moje začudenje zagledam še njo.
Pogledi ki so se vrstili so švignili skozi naju in pozdrav malo hladen ampak z določeno bolečino.
Bila je nekako v prizorišču pozornosti toda njeni pogledi so leteli samo name tudi občutil sem jih lahko.
Njeni pogledi so bili polni žalosti katere ni morala skrivati in vem da so mi prišli do živega.
Ne vem kako naj reagiram na njo, ena stran mi govori da naj se pogovoriva in poiskušava rešiti kar se še da, druga stran mi govori da sem jaz tisti kateri naj bi ji prisluhnil in si vzel čas zanjo ko bo me potrebovala, ampak ko sem jo jaz potreboval sem ji pustil da izbere sama čas ko bo ga imela ker ga trenutno ni imela.
In spet se poraja vprašanje " BITI ALI NE BITI " toliko znosen do nje in ji omogočiti ko bo imela čas, da se lahko pogovoriva.
Nakar so spet določena čustva prisotna " nekoč ti je pomenila ogromno in da ti sedaj več ne " to enostavno ne more biti res, saj vem da mi še pomeni veliko in da jo zelo cenim kot svojo prijateljico ampak tudi jaz imam svoje življenje o katerem bi želel debatirati z njo in ji posredovati svoj svet v katerem živim.
Jo morda preobrenjujem z mojim načinom življenja in z mojim načinom kako ga živim, je po pravilih ne bi smel če sva si nekako obljubila večno prijateljstvo.
Quote: Morda je ne razumem dovolj in so stvari katere ne bi smel govoriti ali omenjati pred njo.
Težko je to vse razumeti, v kakšnem svetu živijo dekleta oziroma žene v kakšnem prostoru se nahajajo v trenutku njihove odločitve.
Quote: Ali obstajajo kakšna pravila česa ne smeš in kar lahko?