VEGETARIJANSKA PREHRANA
Prizadevanje za harmonično in zdravo življenje, nas neizogibno vodi do primerne prehrane - do vegetarijanstva. Naša družba nenehno povzdiguje mesno prehrano. Že od otroštva nas spremlja privzgojeno prepričanje, da je meso bistvenega pomena za uravnoteženo prehrano in s tem, nujno potrebno na naše zdravje in dobro počutje. Pa vendar na milijone ljudi živi polno in zdravo življenje, ne da bi kdajkoli zaužili košček mesa.
Kogar zanimajo osnovna vprašanja prehrane, se sooči z množico najrazličnejših argumentov, ki govorijo za ali proti vegetarijanski oziroma mesni prehrani. Bistvo argumentov zagovornikov mesne prehrane je v 'prehranjevalni nuji', medtem, ko argumenti proti mesni prehrani slonijo na škodljivosti toksinov, ki so v mesu in na notranjem odporu do ubijanja drugih živih bitij za prehrano.
Prvo vprašanje s katerim bi se morali soočiti pri katerikoli prehrani je: "Zakaj sploh jemo?" Odgovor je na prvi pogled zelo očiten: "Jemo, da bi živeli." Toda obstajajo pričevanja oziroma dokumentirani primeri jogijev, ki se leta niso dotaknili hrane ali pijače. Resda je treba dodati, da so ti redki posamezniki ves svoj čas preživeli v mirovanju, sede v globoki meditaciji.
Hranjenje proizvaja gorivo za aktivni sistem. Dokler smo v svetu fizično aktivni, potrebujemo hrano, da nadomestimo energijo, ki jo trošimo s svojim delovanjem. Gibanje troši energijo, hrana pa je energija.
Bolj natančno, hrana je kemična energija, ki oskrbuje celice s hranilno glukozo in telo s posebnimi snovmi, ki gradijo in ohranjajo vitalnost tkiv.
Ker nobena hrana ne vsebuje vseh hranilnih snovi, ki jih telo potrebuje, moramo izbirati raznoliko hrano, ki zadovolji potrebe našega edinstvenega sistema.
NARAVA MESA
Meso je mrtva, pogosto že več dni stara hrana, predno pride na mesarske pulte. Večinoma mu dodajo še sredstva za konzerviranje ( milejši izraz za kemikalije, ki pobijejo mikroorganizme, ki bi se sicer razvili na površini mrtvega mesa) ter barve (da zamaskirajo rjavo barvo mesa, ki nastane ob razpadanju).
Vitalna energija zapusti organizem ob smrti. V njem ostanejo le nedejavne kemikalije. Mrtva hrana, vključno s konzerviranim sadjem in zelenjavo je po naravi tamasična (daje malo energeije). Nasprotno pa vsebuje sveže sadje in zelenjava veliko vitalne energije.
Preden jo izločimo, ostane hrana v človeškem organizmu kakšen dan. Ko pojemo meso ali konzervirano hrano, vnesemo v telo že staro inertno energijo.
Naredite enostavni eksperiment in sami presodite. Dva kozarca napolnite z vodo, ki ima sobno temperaturo. V en kozarec dajte cvetni popek, v drugega pa kos mesa, enake velikosti. Oboje hranite na sobni temperaturi. Ob koncu tretjega dne poglejte stanje vsebine obeh kozarcev. Cvetni popek bo vzcvetel. Kazal bo znake življenja in rasti, medtem ko bo meso samo razpadalo in onesnažilo vodo.
STRAH IN MESO
Kravo, ovco ali prašiča odpeljejo s kmetije ali farme v klavnico, kjer jih ubijejo in zakoljejo. Žival je nenadoma iztrgana iz domačega okolja, kjer je preživela celo življenje. Porinejo jo na vozilo pa naj bo to tovornjak ali vlak, kjer je dolge ure uklenjena - nenehno je izpostavljena tresenju, nenadnim sunkom ustavljanja in speljevanja, velikim temperaturnim spremembam in motečim zvokom vozila.
Ko pridejo na cilj, jih moški oboroženi z električnimi palicami raztovorijo in odvedejo skozi labirint ramp, spuščajočih dohodov in kemičnih kopeli. Končno pride žival do same klavnice - polne vonja po krvi in glasov prestrašenih živali.
Živali imajo občutke, kar lahko potrdi vsak lastnik hišnega ljubljenčka. Žival občuti strah in paniko, ki jo povzročita prevoz in klanje.
Strah je psihofizični odziv organizma na ogrožujoče okoliščine. Panika je ekstremni strah.
Če pogledamo s fiziološkega vidika, močan strah stimulira sprožilce zapletene verige dogajanj, ki se začno v možganih in končno dosežejo vsako celico in vlakno organizma. Ko žival prepozna grožnjo prenese hipotalamus v možganih preko hrbtenice serijo ukazov živčnemu sistemu po celem organizmu. V grlu oz. iz žleze ščitnice se v telo sprosti velika količina hormonov, prav tako pa veliko količino hormonov izločijo tudi ledvice . To po drugi strani sproži programiran niz odzivov po celem organizmu.
Kemikalije, ki povzročajo te reakcije v živalih, proizvajajo iste reakcije v človeškem organizmu. Konjski adrenalin uporabljajo v človeškem organizmu za dosego istih učinkov, kot jih ima človeški adrenalin.
V stanju hipervznemirjenosti je vsaka celica telesa napolnjena s temi kemikalijami, ki ostanejo v njem, tudi po raztelešenju. Redno uživanje živalskega mesa povečuje prisotnost enakih kemikalij v človeškem telesu. Telo mesojedega posameznika je nenehno v stanju hipervznemirjenosti, ki ustvarja kronično napetost, strah in občutke zmede in pomanjkanja varnosti.
Prevelika prisotnost teh snovi v organizmu, prikrije naravno vznemirjenost. Človek se ni več sposoben naravno odzivati v različnih okoliščinah. Višek energije, ki je prisoten v telesu, teži k sprostitivi – ali skozi seks, droge ali skozi sublimirano televizijsko nasilje, filme in tisk. Človek postane zbegan ter ločen od svojih pravih občutkov in potreb. Nenehno prisoten subtilni občutek strahu, ki je posledica kemičnih snovi, ustvarja strah pred seboj in psihološko zavrtost.
Nikoli v preteklosti meso ni bilo tako lahko dosegljivo kot danes. Naraščanju izobilja hrane, ki ga je prinesla doba elektrike in hladilnikov, je sledilo povečanje bolezni srca, raka, prezgodnje smrti in množica drugih bolezni.
Meso so uživali tudi v preteklosti, toda nikoli tako pogosto in v takšnih količinah. Res je tudi to, da je bilo meso živali, ki so ga uživali pred dobo hladilnikov, večinoma drugače vzgojeno.
MESOJEDCI IN RASTLINOJEDCI
Naključna primerjava osnovnih razlik med mesojedci in rastlinojedci, omogoča dragocen vpogled v posledice dveh prehranjevalnih vzorcev.
Najprej poglejmo vonj, ki ga oddajajo mesojedci. Primerjajte razliko med zadahom krave in mačke. Obisk živalskega vrta daje še boljši primer – z istimi rezultati. Zadah mesojedih živali je zelo smrdeč, daleč hujši od zadaha kateregakoli rastlinojedca.
Zadaha ne proizvajajo le ostanki delcev hrane v ustih, ampak tudi odpadni produkti v pljučih, ki prihajajo iz ven. Zadah odkriva notranje delovanje telesne kemije. Slab zadah alkoholikov ne prihaja le od alkohola v ustih, ampak tudi od alkohola, ki ga pljuča izločajo v plinasti obliki, kar kaže, da je telo nasičeno z alkoholom. Podobno zaudarja zadah mesojedih živali po kemičnih snoveh, ki so prisotne v njihovem telesu.
Čutilo vonja lahko zazna še eno očitno razliko: veliko razliko med vonjema iztrebkov, ki ga izločijo mesojedci ali rastlinojedci. Mačji iztrebki so gotovo nekaj najbolj smrdečega – mačke pa so tudi ene najbolj striktinih mesojedcev.
Na drugi strani pa mnoge kulture kravje blato že tisoče let uporabljajo za gorivo pri najbolj svetih ritualih.
Veliko razliko lahko opazimo tudi med telesnim vonjem, ki ga oddajajo ljudje, ki se hranijo z mesom ali ljudje, ki se hranijo vegetarijansko. Vegetarijanec (ki ne je mesa, rib in jajc) ne potrebuje deodorantov ali ustnih vodic.
Način dihanja pri mesojedcih je hiter in plitev, pri rastlinojedcih pa globok in počasen. Hitro, plitvo dihanje je pri ljudeh povezano s strahom, napetostjo in bolečino; globoko, počasno dihanje pa z mirom, tišino in sproščenostjo.
Adrenalin, ki prežema meso ubitih živali, stimulira srčni in dihalni ciklus. Pri normalnem posamezniku adrenalin prekomerno vznemirja in vodi do kronične napetosti, pospešenega srčnega utripa in hitrega dihanja. Nobeno od teh stanj ni značilno za dobro fizično in mentalno zdravje.
Kot skupina so mesojedci bolj nočna bitja, medtem, ko so rastlinojedci v glavnem dnevna bitja. Toda vse te razlike
kulminirajo vsnovnem spoznanju: harmoničen, miren način življenja, ki ga človeštvo išče, je veliko bližji
naravi rastlinojedih kot mesojedih.
PREHRANA IN IZBIRA
Mesojede živali zaradi svoje posebnosti nimajo izbire v svoji prehrani. Jesti morajo meso – takšna je njihova naravna usoda. Ljudje pa lahko prav dobro preživijo brez mesa. Dokaz za to so milijoni ljudi, ki nikoli niso jedli mesa. In če človek lahko preživi brez mesa, zakaj naj potem za svojo prehrano ubija druga živa bitja ?
Z uživanjem mesa človek neposredno sodeluje v ubijanju živih bitij, ki bi se, če bi imela izbiro, gotovo upirala in pobegnila.
Rastline so primerna hrana za ljudi v dveh svojih temeljnih obdobjihh: na začetku reproduktivnega ciklusa ali na koncu življenjskega ciklusa. Rastline 'računajo' na uživanje njihovih plodov, s čimer je omogočeno nadaljevanje njihove vrste. Primer: ko pojemo paradižnik, semena nepoškodovana potujejo skozi črevo in se skupaj z blatom izločijo – blato postane v najbolj kritični fazi rasti, hranilni vir za semena. Večina sadja in semen je svetle barve in prijetnega vonja, kar služi pritegovanju pozornosti rastlinojedcev. To je popolna simbioza, biološki odnos, v katerem imata obe strani korist. Sadje se uživa samo, ko je zrelo, to se pravi na koncu njegovega življenjskega ciklusa.
Mnogo 'samoimenovanih' vegetarijancev uživa jajca, da bi v svoji prehrani zadostili potrebi po beljakovinah . Jajca, kot tudi vse oblike mesa, so precej slabša energijska oblika, kot rastlinska hrana. Navsezadnje so embrionalna oblika življenja. Večina jajc, ki je na voljo na ameriškem trgu, je neoplojena in s tem brez vitalne energije. Ti proizvodi so bili ustvarjeni s pomočjo kemične stimulacije kokoši in ne morejo ustvariti žive živali. Jajca prav tako proizvajajo smrdljive pline v črevesju.
vir
www.om-ezoterika.sempco.si
Home
Pages: 
