Nekje na TV sem videla, da jih le ne bojo usmrtili in da neko, mislim da avstrijsko, tuje društvo pomaga Mileni z izgradnjo hišic pesjakov, denarjem za sterilizacijo in hrano.
Gledala pa sem včeraj na Pop TV o tem problemu, kjer so se hoteli pokazati koliko se POPTV gre za dobro teh kužatov (to se vidi že po njihovem številu oddaj o domačih živalih).
V glavnem so spet popljuvali Mileno, kako so psi podhranjeni...
Naj bi potem prinesli kaj hrane ali kako novo hišico za pse,lahko bi tudi kako psičko peljali sterilizirat...
Mislim, to bi bilaq prava reklama za njihovo (zelo nekvalitetno in rumeno obarvano) TV.
Vsi pozabljamo, da gre tu predvsem za živali, in da z vsemi obsojanji Milene ali pač vsega kar se mora obsojati, iščemo mi vsi le izgovore v sebi za to ker saqmi nič ne naredimo.
Živali so tu, da nam pomagajo in mi smo tu, da skrbimo za njih. Žal razmišljamo še vedno tako, da je bolje za njih vse, da izumrejo, kot da bi za vse divje živali, če že ne gre drugače zgradili rezervate(kar ne bi zavzelo veliko prostora glede na majhnost števila raznih divjih mačk, volkov, psov...) kjer bi lahko še vedno kolikor toliko normalno živele. čeprav bi bile delno odvisne od nas...Sicer so pa že zdaj ODVISNE od nas, ali jim bomo sploh dovolili preživeti?
Jaz osebno si ne predstavljam sveta brez živali, sploh pa nekega sveta, ki stremi k duhovnemu napredku a ob tem žal pozablja na vse razen na ljudi.
Smo sploh sposobni delovati brez obsojanj-prej obsojamo, ne da bi delovali.

danes zjutraj šibnem z avtom mimo kontejnerjev na koncu ulice, pohodim bremzo in kuplngo, dam v rikverc in si ogledam belo sijoči list A4, obešen na drog.
Poziv na demonstracije!
V soboto, na Bistri pri Mileni. Da zaščitimo kužke pred vsesplošnim pobojem. Podpis: Prijatelji živali.

Nočem biti grda in zlobna in stvari poznam samo iz cajtngov: a kaže, da je Milena mučiteljica živali. Ne skrbi zanje, dopušča, da se brez nadzora razmnožujejo, dopušča, da se koljejo celo do smrti med sabo, nimajo niti osnovne veterinarske oskrbe, za legla (če že morajo biti) ni poskrbljeno, ne mara oddajat psov interesentom   itd...
Pred kom je potem treba rešiti uboge živali? Pred kom, da se problem ne bo še stopnjeval, kot se je v vseh teh letih, odkar je Milena bila na Visokem pri Kranju? Problem se je stopnjeval! Kje ste bili vsa ta leta, ko ste dopuščali, da se problem stopnjuje? In ne mi rečt, da je najboljše, da Milena VSE kužke obdrži in da so krivi tisti, ki Mileni ne dostavljajo hrane itd. za njene pse. In ne zvračajte vse krivde na državo (prelaganje odgovornosti), čeprav seveda tudi država ni brez krivde.

tale milena je pa res popularna

VEMO LJUDJE SVOJ DOLG DO ŽIVALI?
 
POBUDA ZA PRIZNANJE, FINANCIRANJE IN POMOČ PRI UREDITVI IN OSKRBI PASJEGA AZILA MILENE MOČIVNIK (DOL PRI BOROVNICI) TER PROTEST ZOPER NEHUMANO RAVNANJE Z ŽIVALMI DOMA IN PO SVETU

Če se strinjate, sprintajte in podpišite priloženo peticijo in podpisano pošljite dr. Miri Omerzel na naslov Melikova 45, ljubljana.

peticija:
http://www.gape.org/svetpogovorov/pobuda-peticija.doc

Vsem, ki imajo radi zgodbe o živalih, priporočam knjigo Kurja juhica za dušo ljubitelja malih domačih živali. Je z eno besedo: pretresljiva. Resnične zgodbe resničnih ljudi in živali. Zaznati je tudi razmere po ameriških zavetiščih za živali: tam jih uspavajo že osmi dan, če ni lastnika zanje (ne trdim, da je kakršnokoli krajšanje življenja katerikoli živali lahko pozitivno). In, kar nisem zasledila še nikjer drugje, v tej knjigi pa: v Ameriki obstajajo ljudje prostovoljci, ki s svojim živalskim prijateljem (verjetno so potrebne predpriprave) po urniku obiskujejo bolnice ali domove za ostarele in se po pol ure ali uro zadržijo pri posameznikih, ki si želijo imeti stik z živaljo. Da jo božajo, pestujejo itd. Menda se pokažejo neverjetno pozitivni terapevtski rezultati pri bolnikih in starostnikih.

Zadnje čase je bilo več prometnih nesreč v katere so bila vpletena tovorna vozila, ki prevažajo živali.
Meni se zdi transport živali na tak način izjemno krut.
Že od kar pomnim ne prenesem pogleda na tovornjak naložen z lačnimi, žejnimi, stlačenimi živalmi. Me vedno oblijejo solze (sem verjetno malo bolj občutljiva, mislim, da začutim njihovo trpljenje in stisko v sebi in ta občutek res ni prav prijeten).
Verjetno večina med nami ponavadi teh transportov niti ne opazi, zato priporočam vsakomur, da si enkrat ogleda situacijo osebno. Lepo se da opazovati v kateri prekmurski vasi na relaciji Dolga vas-ponavadi Italija.
Tako sem jaz tudi dojela v kakšnih količinah se vozi konje, ovce, krave in ostale več 1000 km dolgo pot do italijanskih klavnic.
Probajte si samo malo predstavljati te živali kako zelo trpijo, predstavljajte pa si tudi kvaliteto tega mesa na krožniku po vsem tem trpljenju. Te živali ponavadi potujejo po več dni brez vode ali hrane, non stop tudi stojijo, pot se vleče od meje do meje brez konca in kraja. Podobno kot so vozili med drugo svetovno vojno ljudi z vlaki v koncentracijska taborišča.
(se že vnaprej opravičujem vsem tistim, ki jih moti primerjava ljudi z živalmi)
In tako se sprašujem, kaj lahko naredim, da se to ne bi več dogajalo?
Kaj si vi mislite o tem? Verjamem, da je ogromno ljudi, ki jim tudi ni vseeno.
Želim si, da bi se stvari začele malo hitreje odvijati tudi v korist vseh živali.
KAJ LAHKO NAREDIMO? ???

Mogoce bi pa Kali spravli v stik z Juretom (ce sem si prav zapomnila ime), kdor ga pozna?

tudi mene je bilo strah, da bi se resnično udejanilo to, kar so govorili: nasilna odstranitev živali do števila 5, kolikor jih ima lahko menda vsak posameznik. V Dnevniku so dvakrat (kolikor sem jaz sledila) v aprilu pisali na temo teh psov: prvič je bilo rečeno, da 30. marca niso izvedli akcije odvzema psov (bi rekla, da jih v tem primeru veliko ne bi bilo več živih), čez nekaj dni pa je bil članek bolj obširen: Ljubljana je zavezana, da ustanovi azil za zapuščene živali, ko ima registriranih 800 psov. Ljubljana ima trenutno registriranih 2300 psov in nobenega azila. Pomoč avstrijskega društva je ključnega pomena (vsaj tako sem zastopila jaz) in možno je, da se bo vse počasi uredilo. Sedaj se govori o 200 Mileninih psih (še mesec nazaj o 300). Bi se strinjala, da Milena ne bo dobila dovoljenja za azil tam, kjer trenutno je (nakopala si je preveč zamer), po drugi strani pa bo ravno zaradi kritične situacije, ki je nastala z njenim zbiranjem psov (oprosti, če se tako izrazim, pa s tem ne mislim nič slabega, saj je tudi meni žal živali) kot nekdo drug zbira znamke, situacijo pripeljala tako daleč, da bo Ljubljana res dobila azil za zapuščene živali na hitrico, drugače ga pa še dolgo ne bi. Tako se vidi, kako je v vsaki stvari tudi kaj dobrega oz. nič ni tako slabo kot se vidi na prvi pogled.
Omenila bi še to, da je varuh človekovih pravic gospod Hanžek v svoji sobotni kolumni v Dnevniku rekel nekako takole: begunski center na Viču zapirajo (zadaj so seveda težke usode ljudi, čustvene in eksistenčne stiske). In vendar se o teh ljudeh manj piše in govori kot pa o Mileninih psih...