formless:
Quote:Kršanstvo je naredilo to napako, da je tako boga kot satana poosebilo.
Satan je zame materija treh nižjih svetov
jaz nekako razumem Satana kot materialno manifestacijo duše, to se pravi pojavitev izvorno čiste duše v materialnem svetu
dušo torej zaradi "neznanja" prekrije materija
naša (materialna) zavest je je prav tako obdana/prekrita z materijo
vendar pa se ne strinjam glede nepersonaliziranega Boga
materialni svet je posledica, duhovni svet je izvorni svet
nekaj kar obstaja v posledici more prav tako obstajati v izvoru
mi (individualne duše) imamo v nepogojenem stanju (ko se duša ne manifestira skozi materijo) prav tako svoje aktivnosti, svojo individualnostr, svobodno izbiro, svojo osebnost
tako ima tudi Bog svojo osebnost, s to razliko da je On Vrhovna oseba, saj iz Njega vse izhaja (tudi mi ) in se vse v Njega vrača
pogojenosti se lahko duša reši le z osebno/peronificirano ljubeznijo do Boga, ki ni materialno pogojena ampak je duhovna/transcendenalna/večna
formless:
Quote: Če človek ne premore dovolj stika z višjimi svetovi, ga satan tako močno prevzame, da pozabi na svoj pravi jaz, svoj izvor in vse plemenito v sebi (kar izvira iz višjih svetov). Postane orodje Satana in izpolnjuje njegovo voljo.
človek se lahko na podlagi svobodne volje odloči služiti Njegovi zunanji (materija) ali Njegovi notranji duhovni energiji
če se duša odloči (zaradi nevednosti) služiti Njegovi zunanji energiji jo prekrije Satan (materija)
tako pogojena duša služi materiji, se poistoveča z materialnim (grobim fizičnim in subtilnim telesom), skratka živi v iluziji, vednar iluzija ni mišljena kot neresničnost ampak je to dejanskost
ker je duša pogojena z materijo, se lahko izraža samo na podlagi egota, materialnega telesa
če se torej odločimo (s pomočjo egota) služiti Njegovi notranji duhovni energiji je to mogoče le z ljubeznijo
ta ljubezen, če je iskrena, ni materialne narave saj so čuti in um usmerjeni na Njega, naš Izvor
gre torej za zadovoljevanje Njega, ne nas
zavedat se je potrebno, da izključno z našim trudom ne moremo dosečt te ljubezni, potrebna je tudi Njegova milost, ki jo lahko pridobimo z iskrenostjo in ponižnostjo
krščanstvo po mojem mnenju dela "napako" s tem, ko usmerja človeka v lastno zadovoljstvo na podlagi ljubezni do Boga in sicer v smislu "daj nam naš vsakdanji kruh, odpusti nam naše grehe, daj nam zdravje, zadovoljstvo itd..itd..." kjer pozablja, da je naš namen služiti/zadovoljiti Njega in ne obratno
v iskreni ljubezni namreč ne sme biti potrebe po lastnem zadovoljstvu (poželjenje) ampak gre predvsem za zadovoljevanje drugega, na podlagi česar smo v končni fazi tudi sami zadovoljni
LP