Jakob_Ostrjan....

ampak tisti ki sliši glasove postane shizofreničen šele ko se mu zarad tega dobesedno začne mešati

men se je ene pol leta nazaj tud dogajalo da sm slišal glasove, pogovore, ko sem meditiral pred spanjem (zdej se mi to, ne vem zakaj ne dogaja več)

nekdo iz enega drugega foruma mi je razlagal da se to zgodi, ko se nenamerno priklopiš na eno določeno frekvenco in 'slišiš' glasove drugih ljudi, enako kot bi se sprehajal po ulici in malo bolj prisluhnil ljudem ki se pogovarjajo med sabo

je pa razlika med notranjim govorom ko se um sam s sabo pogovarja in tem da slisis te druge glasove. Te glasove tudi slišiš drugače, recimo če slišiš prijatelja, slišiš tudi njegov glas.
Če recimo malo opišem...enkrat se mi je zgodilo da sm poslušal pravljico v italjanščini, drugič so me oplazile misli kakšnega prijatelja, včasih žalostni stavki enih otrok, največkrat pa kakšni nepoznani glasovi katerih vsebina je bila brezvezna oz si je nisem znal niti razložiti. Slišal sm jih pa različno, ali tako kot bi mi nekdo šepetal na ušesa, ali pa samo kot misli ( ki so še vedno imele različen glas, za razliko ko ima um svoje dvogovore z vedno istim glasom). Ne vem no, sej u bistvu je bilo veliko tega..če vas kaj zanima lahko vprašate. Škoda je edino to, da če sem dal pozornost na te glasove, so izginili..žal sem si jih zato zelo malo lahko zapomnil.
Mi je pa tisti z onega foruma rekel naj se pazim, oziroma ignoriram glasove ki so popačeni, ali pa menjajo ton.

in tisto o inkarniranih nevemkakšnih osebnostih se mi zdi tud meni malo verjetno

Quote:

To se zgodi samo zato, ker takšni ljudje enostavno ne morejo razumeti, da lahko glasovi izvirajo še od kod drugod, ne pa samo iz naših grl. Tako so naučeni, vsega tistega, kar se ne ujema s tem konceptom, jih je neskončno strah. In očitno je pri "duševnih boleznih" ta strah tako močan, da prevzame nadzor nad človekom.

V bistvu lahko o tem razpravljam samo na teoretičnem nivoju in iz izkušenj drugih. Imam sicer zelo klepetav um, samo njegovi glasovi so vedno "moji". Po svoje sem tistim, ki slišijo še tuje glasove, kar malo fovš. Namreč, meni se sploh ne bi moglo zgoditi, da bi zaradi tujih glasov v moji glavi znorel. Že tako sem preveč v oblakih, tako da me iz tira vržejo zemeljske reči, ne pa nebeške.. Hihi...

Quote:


E, točno te besede sem iskal!

Zaradi tega tudi ne bi mogel znoreti, ker je mene strah samo ene par ljudi, oziroma njihove moči nad mano. Vsega ostalega, naravnega, me pa ni strah.

Strah me je nenaravnih ljudi.

Jakob_Ostrjan wrote on 11.08.2003 at 18:19:46:


Kako je um ločen v samem sebi? Če bi to poskušal malo po domače razložit, bi blo kul.

Kolk jaz to razum, je to nekako tako, da ima vsak človek svoj um (razum...) v interakciji z The umom. Torej ima nekako dva. Ko si sposoben svojega umiriti, si lahko... (v sedanjosti tu zdaj). To se mi pa zdi izjemno težko doseči in dojeti.  

Quote:


Ne, ne gre za dva uma; človekovega in božjega. Gre za enega, ki nikoli ni miren. Miren pa ni zato, ker vsaka misel (kot pojavna oblika uma), sproži novo misel. Ta neskončni krog lahko premagamo samo z meditacijo. Um ravno tako utihne tudi med orgazmom, če je ta seveda pravi. Pri ženskah ta tišina uma traja dalj, kot pri moških, ker ženske doživljajo - vsaj naj bi - daljše orgazme. Zato je ženska spolnost bolj "poduhovljena" oziroma jo moški teže razume. Naša psiha tako zelo hrepeni po spolnosti ravno zaradi tega miru, ki ga preko orgazma doseže. In zato tudi tisti, ki so se v meditaciji naučili umiriti um, pravijo, da jih seks ne zanima več. Oni so namreč našli stanje "trajnega orgazma". Ki pa seveda zajema samo tišino uma, ne pa tudi seksualno vzburjenje, ki je v bistvu razsipavanje z energijo.  

No, recimo, da naj bi tako bilo. Vsaj jaz sem tako mislil do zadnjič, ko sem bral, da Dalajlama pogreša seks. In to izjavi model, ki vsak dan par um meditira. Kriza ej...

Po domače povedano: um običajnega človeka v budnem stanju stalno ropota = vedno na nekaj mislimo. Spati moramo ravno zato, da se um umiri. Znano je, da če človeku nekaj dni ne pustiš spati niti minute, bo zanesljivo znorel.

Jakob_Ostrjan wrote on 18.08.2003 at 11:18:59:

mogoce pa ne meditira na pravo stvar. ce se ti se tako trudis (po par ur) stepat vodo, ne bos nikoli dobil ven masla.

in ja, res so osebe, ki so trancendirale genitalni/materialni seks, ampak ne na tak nacin, da so ga zanikale ali se mu umetno odpovedovale. spolne energije se ne da unicit, da se jo le preusmerit. tisti, ki jo usmerijo tja kamor je izvorno namenjena (k Bogu), lahko trancendirajo materialni seks in nihce drug. in ob tem ne mislit, da so za kaj prikrajsani. ravno nasprotno.

exorcist wrote on 18.08.2003 at 14:00:26:

veliko je res vec kot malo. ampak tudi veliko se ni vse.

ce hoces transcendirat (iti onkraj, ali iznad) genitalnega/materialnega seksa, mors usmerit vso spolno energijo za sluzenje Bogu.

Quote:

vrednost delavcev se ne meri v kvantitativnih ali kvalitativnih rezultatih nasega dela, ampak kaj s temi rezultati v koncni fazi nardimo. ali jih najprej zrtvujemo/ponudimo Tistemu (Bogu), zaradi katerega smo sploh dobili moznost delovanja, ali pa jih sebicno uzivamo izkljucno sami.

nic ni nasega, kar nam zlepa ali zgrda pokaze cas. vse smo od Nekoga dobili z nekim dolocenim namenom. ce se odlocimo, da bomo delovali v nasprotju s tem naravnim namenom, je nekaj podobnega kot da roka sama uziva hrano, namesto da bi jo dala najprej zelodcu. slej k prej se bo taka "sebicna" roka posusila (odmrla), ker ne ve, da mora dati najprej hrano zelodcu, in da ima le na tak nacin tudi ona korist od hrane.

exorcist wrote on 18.08.2003 at 14:00:26:


Res je. Žal pa ta preusmeritev pri veliki večini ni naravna. V bistvu gre za potlačenje seksualnosti na račun garanja, to je način, ki so ga slovenski kmetje prakticirali stoletja. Ker je pa stara navada železna srajca, se veliko ljudi tega še drži. Čeprav moram reči, da se časi vseeno spreminjajo in da so začeli ljudje seksualno energijo čedalje bolj transformirati v odvisnosti vseh vrst, največ pa v lenobo, bebavost in kretenizem vseh stopenj...

Če bi bila ta preusmeritev narejena pravilno, ne bi bilo toliko nesrečnih in nepotešenih ljudi. Njih bi potem osrečilo in potešilo delo! Tako pa ponavadi delajo tako, da si ne priznajo svojih seksualnih potreb in želja (želeti si biti dobro pofukan je vendar greh! - menda tako piše v bibliji) in se z garanjem skušajo zamotiti, da jim ne bi bilo treba misliti na to, kako jim dela povezava med možgani in mednožjem, če jim sploh dela, seveda! Isti učinek nezavedanja dosežeš lahko tudi z odvisnostmi.

Gre za to, da ne moreš kršiti naravnih zakonov, brez da bi se soočil s posledicami. Šele, ko so zadovoljene človekove potrebe po varnosti, moči in čutnosti, lahko človek postana ustvarjalen in koristen za družbo. Vsak drug način je nenaraven in vodi človeka v zlo: uničevanje samega sebe (deloholizem, alkoholizem ipd) in posledično tudi uničevanje okolja, v katerem živi (uničeni odnosi v družinah, službah...), na koncu pa sledi še uničevanje najširšega okolja, planeta.

In to samo zato, ker nočemo priznati, kdo in kaj smo, ker si ne upamo pogledati vase, si prisluhniti in to, kar slišimo, vidimo in čutimo SPREJETI. Sprejeti tako kot je, ne dobro, ne slabo, ampak samo je. Kaj bomo pa s tem, kar najdemo v sebi, naredili, je pa od naše svobodne volje odvisno. In takrat se bo tudi pokazalo, ali smo sebe uporabili v dobro ali v zlo.

Krog je tako sklenjen: zloben človek bo pridnost spremenil v deloholizem, počitek v lenobo, naraven seks v kurbarijo ali celibat, hranjenje v žretje, druženje s prijatelji v pijančevanje, ukvarjanje s samim seboj v egoizem itd itd.

Nobena stvar ni zla sama po sebi. Od naše uporabe - od tega, kaj smo iz nje naredili - je odvisno, kakšna bo.

Ejga, a ni b'la tale tema nekej o unih norcih, k' glasove sliš'jo? Mater, smo zavižal...