Ne razumem tega vprašanja, aryan.

Mah to je noro. Nisem rekla, da ne zaupam pomoči od zunaj. Le ljudem ne zaupam v toliko, da bi si dopustila do sebe čisto, ker vsak iz sebe izhaja, zato največ, kar lahko naredi kdo, je, da skrbi zase, govori zase, ali če govori o kom drugem, naj se vsaj zaveda, da so to le njegove projekcije v tistega.  

Pa tud nisem prosila pomoči. Le pod vprašaj sem postavila, ali jo potrebujem. Ko sem topic odprla nisem razmišljala o smislu, pač ga sem, ker sem (bila) v stiski. Ne morem predvidet vseh reakcij. Kakšen smisel ima potem sploh karkoli?

Glede tega, kar tejka pravi, ona lahko sicer ima zase prav, koliko hoče, ampak naj ne govori zame, kot sem že povedala, ker me ne pozna. Takšen klasičen kao psihološki prijem - napad na nekoga pa itak vsak lahko izvede. Ja, razbijanje vzorcev pa še kaj. Najboljše, da kar z macolo udariš po človeku, ki je itak sam po sebi že en velik vzorec oz. model vesolja, če te tolko motijo svoji vzorci, ki jih projeciraš v druge.

In kot da bi bilo zaupanje otročje lahko po vsem, kar človek doživi.

Quote:


Tako pojmovanje nivojev kot ga ti popisuješ je globisko ostrenje  hologramske slike sveta. Vse je že v eni sliki, samo nismo še spsobni še vsega videt, dokler ne izkristaliziramo  pogleda.

V naši kulturi se celovito sliko sveta  gradi  drgač: mozaično kot zlaganje posameznih delčkov   ali v zaporedju izdelanih sekvenc   kot v filmu. Skoz neskonče nize si ustvrjaš vedno popolnejšo sliko.

Po moje se do celovite slike sveta lahko pride po obeh poteh. Na obeh pa lahko tud obtičiš v magli, razcepljenosti in splošni duševni zmedi. Način dojemanja nivojev oz. izgradnje slike sveta ni sam po seb nobeno jamstvo, ki te duševne zmedenosti lahko v naprej obvaruje. Bolj vanžen  je pritisk, s katerim   trenutno vpliva na tvojo dušo. Ta pritisk  pa pomaga določat večina s svojo maso al pa manjšina s svojo energijo.

Enako izgubljenga se človk skratka lahko počut, če  obrisa celotne podobe ne more izostrit al pa razpoznat iz niza neskončno mnogih. V obeh primerih te napadi panike pa tesnobe pahnejo  na stran, ki deluje na tvojo dušo bolj integrativno bodisi z večjo maso al pa večjo energijo.

Quote:


V tem tvojem izvanju mi ni čist jasn, od  kje posmeznik v vesolju  najde moč, da bi pomagl seb, ko z drugimi vred drvi v pogubo. Jest bi si to razložu tko, da  se zgodi en pradoks: da se mu pod pritisikom mase izkristalizira slika sveta s tako ostrino in energijo, da lahko tako pepričljiv sliko sveta vsaj v obrisih dojamejo in prevzamejo kot svojo tud drugi.

Quote:
 



Ja, to je tista  finta, ki je dolg nism štekov: zato ker nas motijo lastni vzorci, jih projeiciramo v druge, kjer se nam kažejo nazaj kot njihovi. In tako se nam zdi, kot da je nekaj narobe z vesoljem in ne našimi vzorci tega vesolja. Zato ko se   spravljamo na druge, se spravljamo z macolo direkt nad vesolje, ki ga želimo na ta način uskladit s svojim modelom. Zato gape tko navija, da je treba začet vzorce spremijna pr  seb. Samo po katermu modelu, če smo original  sposoben zaznavatsamo deformiran skoz t lastno projekcijo? A sploh je kakšnen original?

Quote:

to je naloga ... zaupanje namreč

lahko enga mojga učitelja, ki je tudi zdravilec povprašam, če bi te 'pozdravu', če hočeš seveda.
če meni in posredno njemu toliko zaupaš.





titud wrote on 06.03.2003 at 15:06:21:

kje si pa ta izraz najdu?

* Način dojemanja nivojev oz. izgradnje slike sveta ni sam po seb nobeno jamstvo, ki te duševne zmedenosti lahko v naprej obvaruje.
Bolj važen  je pritisk, s katerim trenutno vpliva na tvojo dušo. *

dej mi to razlož mal bolj natančno



Quote:
gape:
več ko se posamznikov izgublja, bolj je vesolje igubljeno.  
in bolj ko se vesolje najde, več se posameznikov najde.  
zato pravmo, da lahko spremeniš samo sebe in  s tem največ pomagaš drugim.  

Quote: titud
V tem tvojem izvanju mi ni čist jasn, od  kje posmeznik v vesolju  najde moč, da bi pomagl seb, ko z drugimi vred drvi v pogubo.

se reče (hipotetično seveda)
zvezdica se izgubi, posledično je izgubljenih še nekaj ljudi ... ljudi ki so odvisni od nje ... ker zvezdica izgleda (je) močna oseba, ki pa ima naš skupni problem.
ego.
zdej ... se reče ... a je vesolje izgubilo na svoji kvaliteti ko je izgubilo močno bitje kot je zvezdica za nekaj časa ali je pridobilo s tem?
po mojem globinskem ostrenju je izgubilo.
moč.
ljubezen.
ker zvezdica bo ostala zaciklana u svojem vzorcu.
vzorcu katerega sama ne vidi.
ona celo misli da ji ta pomaga pri življenju.
in posledično učenju.

en tak vzorc je da morm kadit mal tobaka še, zato da si mal zapiram srčno čakro ... da se mal bremzam u glavni nalogi ... tobak mi u bistvu pomaga.
pa MI ne.
niti mal.
z njim si kupujem čas ... in se ciklam.


kaj si hotu povedat/prašat titud?
nebi kr neki blodu ... se mi ne da več ... učasih se mi je še dal.

se še vedno sprašuješ o originalu?




vse je original in vse je del originala in je slika originala in je eno ... z originalom in JE ORIGINAL.
na enem nivoju ... mogoče tm clo ni nivojev niti več naprej ... ampak to ni pomembno ... pomembni so višji občutki ... očutenje višjih nivojev ... živeti v njih ... živeti višje nivoje sreče in ostalih pridevnikov značilnih za svet dvojnosti.

Quote:



Littlka.
Kak jest vidim to, kar pišeš v tem delu.
Strah, varnost, panika... to so občutki, ki izhajajo iz dela tebe, ki rabi biti potolažen.
Kako se boš potolažila... ? Kaj rabiš, da bi se čutila varno?

gape wrote on 06.03.2003 at 20:03:48:


Vesolje ni izgubilo in ne more izgubiti. Vesolje je Vesolje. Kdo določa kvaliteto? Človeški ego.

In kaj pomaga Vesolju močno bitje, če ni avtentično močno - brez strahu?


Sicer pa sem zadnjič prebrala, da je tudi Dalaj Lamo velikokrat strah, pa se nekako pobota z njim.