Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 ... 11
(Read 41821 times)
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
simptomi religioznosti II
18.02.2003 at 18:34:25
 
Debata o religizonih simptomih s podarkom na razmerju paltonizem/krščanstvo se nadaljuje od tukaj
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=vera;action=display;num=103856440...
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #1 - 18.02.2003 at 23:39:50
 
Hello,

Da gremo dalje s Plotinom in njegovim vzponom k enemu.

Zacne ga, kot sem ze napisal, pri materiji, ki je sama po sebi brez oblike, neurejena in grda. No, to se za moje pojme slisi malce radikalno, je pa res, da se materija ne oblikuje sama po sebi, temvec le skozi neposredno delovanje sv. duha in tako kot taka odseva skozi sedez duse duha, oz. enost.

Za boljse razumevanje Plotinovega odpora do materije bi morda moral kaj povedati o filozofiji clovekovih teles po njegovi smrti.

Fizicno telo sestavlja pac fizicno telo iz mesa in kosti in njegovo etericno telo. To je tisto telo, ko hudo ponesreceni pravi, da je gledal doktarje, kako ga spravljajo k zivljenju. Potem imamo custveno telo, ki ga formiramo s svojimi custvi, zeljami itd., itd. To je telo, ki ga vec ali manj okusimo v sanjah.

Potem pa imamo se t.i. mentalno telo, ki pa je bistvenega pomena za Plotina. Namrec, ko umremo se prva tri telesa slej ko prej razgradijo, medtem, ko pa je mentalno telo nosilec nase zavesti, ki jo ponese v sfero duha. In ravno to je Plotin mislil, ko je za sferi duha - razlicnost in gibanje - rekel, da omogocata misljenje. Namrec, mentalno telo tekom svojega zivljenja, kot pove ze ime samo, oblikujemo s svojimi mislimi. In bolj ko so te misli vzvisene toliko bolj je to telo fino itd., itd. Da bi to dosegli Plotin povsem ocitno priporoca umetnost. To so v srednjem veku, pa se kasneje, ocitno tudi precej dobro razumeli, saj je bila vsa umetnost nabozne narave. (Bi lahko rekel, da je bila vcasih umetnost tezja po vzponu k bogu - duhu, danes pa je npr. velik del sodobne umetnost zgolj izraz clovekove duse. Brrr....)
In ta teza potrjuje mojo trditev, da ti sferi -razlicnost in gibanje - vsebujeta prve ideje oblik, ki jih nato vidimo v fizicnem. Namrec, brez teh idej oblike mentalno telo nebi moglo ponesti nase zavesti iz grobega fizicnega, preko finejsih dus duse in duse v fino duhovno. Naj recem, da se mentalno telo formira v sferi intelekta, ki je sfera magije oz. oblike. Oblike pa zato, ker misli v tej sferi oblikujejo custva, da jim tako dolocijo tok in s tem uporabno vrednost, kot sem rekel ze tolikokrat.

Zato tudi velja ena tistih, za sodoben demokraticen cas, tako hudih krscanskih dogem. Namrec, da je ze ena sama, se tako majhna slaba misel greh, ki je bog ne spregleda. Se spominjam kako mi je bila pred leti ta dogma nekaj totalno nerazumljivega in nesmiselnega.
Vendar, na podlagi filozofije zgoraj je to povsem vredu RKC dogma. Ce pa jo uporabis v politicne namene pa je to vsekakor total bull shit dogma. In politicni del RKC rad to pocne. Zal.

Naj se se dotaknem Ten-nejevega prikaza Plotina, ko pravi, da ne pozabi okarati kristjanov, ker ne castijo primerno vmesnih biti med ljudmi in bogom, t.j. demonov itd., itd.
No, dejansko ima krscanstvo siroko razpredeno demonologijo in angelologijo. To je dejansko tisti prakticni vidik vere, ki omogoca tudi veliko zlorabo in je izredno nevarna za praktikanta, ki nima svoje volje izurjene do maximuma. V cerkvah lahko npr. opazimo tako nadangele/duh, angele/dusa, pa tud cist navadna elementalna bitija/fizicni plan. Skratka vse tri nivoje nasega bivanja. Pa ce si gremo ogledat kaksno gotsko evropsko katedralo lahko vidimo na njej cel sistem demonologije. Notre-damska (al kako ze) cerkev je odlicen prikaz tega ucenja.
Ceprav moram v prid Plotinu reci, da je cist mozno, da je krscanstvo ta sistem razvilo sele v srednjem veku. Je pa res, da vsaj navzven, RKC zasluzi Plotinovo grajo.

Upam, da sem vsaj malce bolj priblizal prakticni vidik filozofske podlage krscanskega verovanja. Namrec, po mocno zgosceno prikazanih formulah zgoraj je Jezus kot Kristus tudi delal svoje cudeze in se v koncni fazi tudi vrnil v svojemu izvoru. In tisto kar je najlepse pri krscanstvu je to, da sicer neuradno, uci da lahko povsem vsak clovek postane to, kar je postal Jezus, se za casa svojega zivljenja in ne sele po svoji smrti.

Kaj jest vem kaj si kdo drug misli, vendar je ta povsem ustrezna primerjava ucenja Plotina s krscanstvom samo se en dokaz, da tukaj v tem okolju resnicno ne potrebujemo budizma, pa hinduizma, joge in ostalih vzhodnih duhovnih vescin itd., itd., saj imamo vsepovsod okoli po dezeli vpet sistem znanja, ki je ze stoletja adaptiran na nas same kot ljudi in nase okolje in tudi na ta nacin kaze, da tisto, kar je zgoraj je enako tistemu kar je spodaj, oz., da mikrokosmos je enak makrokosmosu.
Samo pobrati ga je potrebno (evo ze spet malce propagande za krscanstvo).



Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #2 - 19.02.2003 at 11:32:09
 
Quote:
Samo pobrati ga je potrebno (evo ze spet malce propagande za krscanstvo).  


Ne vem glih,  ti bi cerku dala blagoslov za tako propagando krščansva. Undecided Smiley

Men pa po moje še komu zna  pa  tako predstavljen 'prakticni vidik filozofske podlage krscanskega verovanja' zlo dobr sest, samo mam zdej eno jebo s cajtam, ki ga rabm  intelektulano prebavljanje tega tvojga  pisanja, ki sem ti ga tud jest mal pomagov spravt en pregleden sistem. Predvsem bi blo pa dobr slišat praktikante tako zahodnih kot vzhodnih religioznih/duhovnih tradicij al pa vsaj njihovih modernih priredb. Si nam, jst, postavu dost jasne  kriterije, tko da ti bo  uživancija parirat.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #3 - 19.02.2003 at 23:13:37
 
Titud,
                                                   
Jah, kar se RKC blagoslova tice sem itak ze obupal, ampak jih imam vseeno rad, ceprav vem, da bi me se 250 let nazaj zihr skurl. Sam jim jest to ze vnaprej odpustim, he, he, he . . .

Drgac pa hvala. Moram rect, da mava midva na temu topicu en sam zur, ce lahko tako recem...



Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #4 - 24.02.2003 at 12:01:34
 
Ene par pripomb  imam na temo praktičnega vidika filozofske podlage kršanstava.

Omenu si, da je  renesančna  umetnost le zaradi svoje  nabožne narave dosegla tako finost, da je  lahko opravla vlogo komunikacije  duše kot nosilca  čustevnega telesa z menatlnim telesom oz. sfero duha.  Naj dodam še to, da je renesančni  umetnik   dušo  v skladu s krščansko dogmo  o troedinosoti duše pojmoval tud kot integralni del telesa, zanj je sta bla tud duša in telo eno.

Ločevanje duše in telesa naj bi radikalno vzpostvil racionalizem oz. znanost, na ta način pa se je umetnost zreducirala le na izraz  duše oz. čustvenega, znanost pa le  duha oz. menatlnega. Tko je prišlo do  slepih ulic: umetosti zaradi umetnosti, znanosti zaradi znanosti, produkcije zradi produkcije...   Filozofsko gledano so zahodni filozofi pripisovali  finost menatlnega telesa intelektu, čustven plan pa so iz enakovrednega člena troedinsoti razglasil za orodje intelekta, kot nujno zlo, prek katerga se omogoča  čutno dojemanje fizičnega.    


Problem krščanstva je v tem, da ni vzdržalo racionalističnega pritiska oziroma ga je s svojim lastnim nespoštovanjem dogme tudi sama izzvala. Jst, dobr si opisal tisto sfero ekspanzije čustev, ki se samoomejuje  z intelektom, ki tem čustvom daje obliko, t.j. izmenjavo pozitivnega in negativnega principa. Krščanstvo se je enostavno prepustilo negativnem principu, čustvo je zamorila forma. Protestanstka varianta krščanstva je tej fascinaciji s formo enostavno podleglo, katolicozem pa ga je  to isto formo spustil k seb iz ljubosumja nad njegovo popularnostjo skoz stranska vrata.  Krščanstvo se je tako sformaliziralo ( vsaka meščanska pa premožnjša kmečka familija 18. in 19. stol je tako napr. kot ena majhna privatna cerku s pohištvom in kopiranjem družiske ritauliko vred), hkart pa je čustveno čist izpraznilo (malomeščanska mislenost, viktorijansko čistunstvo, ekonomske zakonske zveze, vmešavanje klera v politiko in socialo...). Človk je začel ustvarjat in hkrat pedenat potrebe svojega telesa direkt iz mentalnega plana, tko da si je začel izmišljevat potrebe mimo  čustvene verifikacije. To je blo  tehnološko pa tud v socialnem smislu tolk učinkovito pa  impresivno, da  je čist zasenčlo nkedanje napajnaje inetelekta iz  ekspanziije čustvenega plana. V to emocionalno luknjo je v svojem pragmitizmuza protestansko cerkvijo padla še RKC, iz te luknje se kljub nedvomno bogati duhovni tradiciji ne zmoreta pobrat niti zdaj, ko je folk spet množično občutu to prušeno troedino  harmonijo oz. se je masovno zvedu   potrebe po pozitivni čustveni ekspanziji, ki je hkrati edini granat omejevanja destruktivnosti formalnega mentalnega plana.

Ko se je folk zavedu dejanske odmevnosti tud  grešnega mišljenja v fizičnem planu oz. dejanske veljavnosti  krščanske dogme, jo že zdavnaj ni več povezoval z aktualno cerkvijo. Od tod oziranja na vzhod in v kjer so  take dogme še žive v religijijah in kjer se človek lahko v živo preprriča, da tud delujejo. Žal z antiko zahodnjak  nima tako očitne žive vezi , zato je za njeno reprodukcijo  potrebno hudo angažirat intelekt, kar pa ima žal bolj majhno praktično vrednost. Večjo čustveno moč ma v tem smislu le skoz navezavo z živo tradicijo, zato se nas po moje platonizem skoz krščanstvo še vedno zna kar globok dotaknt.  
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #5 - 25.02.2003 at 18:23:56
 
Krščanstvo je platonizem za ljudstvo.


Wink
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #6 - 26.02.2003 at 09:42:07
 
t wrote on 25.02.2003 at 18:23:56:
Krščanstvo je platonizem za ljudstvo.
Wink


Tud če, ampak men se zdi predvsem  škoda, da platonizem  v religiozni dimeziji ne deluje. Sokz krščanstvo očitno ne več, ker platonizmu ne daje več religioznega čustvenega  naboja. Skoz umetnost pa  paltonizem brez religioznega naboja tud  ne  more delovat, ker se zaustvi na ravni duše, ker nima transcedentne potence duha, ki mu ga ja v renesensi dalo prav krščanstvo.

New age se nekaj okrog dajanja te duhovne  potence sicer trudi, ampak brez religioznosti bo platonizem težko obudit od mrtvih. Pravim religioznosti, ne religije. Platonizem ma tko ponovno šanso, da legitimira religioznost kot nujno sestavino človeške psihe, ki človeka  naredi celostnega tako na osebnem kot držbenem nivoju.

Ne vidim pa rešitve v tem, da se okrog platonizma naplete nova religija. Morda je boljš, da se odkrije religiozni potencial v paltonizmu samem, da se ga ne obravnava samo kot filozofijo, ki to v bistvu nikol ni bla, samo kršanski zahod jo je naredu za tako, da ne bi konkurirala krščanstvu.

V renesansi  je RKC platonizem kljub odporom integrirala v svoj nauk in mu s tem dala/ohranaila religiozno dimenzijo,  v razsvetljenstvu pa se je skoz poudarjanje aristotelovske racionalistične dimenzije  antike v bistvu začelo  ateistično obdobje platonizma, ki se mu je zarad pragmatičnosti  protestantizem prključu  v celot, RKC pa na tričetrt. Zdaj smo pa tam:  obe religiji sta zgubili svoj religizini naboj, s tem pa tud platonizem oddaljila od ljustva, razsvetljenski ateizem pa se je sam vase  totalno zaplezal in bi zato nujno rabu prav religiginzo dimezijo platonizma, da bi se nanjo opru pa ven potegnu, če ne ga bodo civiliazacije, ki jih je sam s svojo tehniko in organizacijo okužu, zarad svoje vitalne religiozne potence čist zgazle. Tongue Cry            
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #7 - 26.02.2003 at 14:57:14
 
Krščanstvo JE platonizem za ljudstvo. - Zato platonizem deluje kot krščanstvo. (najznamenitejši zastopnik je Avguštin - največji krščanski teolog po apostolu Pavlu, ki se je učil pri novoplatonikih in manihejcih, spreobrnil pa se je pri 32; za razliko od Tomaža Akvinskega, ki se drži Aristotela - in tu ima Titud prav, sholastika in neosholastika sta Platona "odstavili" - nista pa odstavili platonizma).
Platonizem pa je krščanstvo vase integriralo že od vsega začetka, saj so morali odgovoriti na prenekatera vprašanja radovednih grkov in tu je s sprejetjem debate na glavna vrata vstopil platonizem.

Platonizem pa je na delu tudi povsod, kjer imajo ideje prednost pred svojimi dejanskosti (so nad) in kjer se vse začne od zgoraj proti tlem.

Platonizem pa je tudi idealizem - tudi v vsakem idealizmu deluje vsaj nekaj platonizma (saj ima ideja prednost pred nosilci ideje).

Osnovna dimenzija vsake religioznosti je torej ravno platonizem, kot prednost ideje pred objektom in prednost duha pred materijo, ki je imanenten (včasih celo do te mere, da ga sploh ni opaziti).

lp
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #8 - 26.02.2003 at 15:29:34
 
Quote:
Osnovna dimenzija vsake religioznosti je torej ravno platonizem, kot prednost ideje pred objektom in prednost duha pred materijo, ki je imanenten (včasih celo do te mere, da ga sploh ni opaziti


Dobr si to razložu, zdej štekam, zakaj si krščanstvo z oživljanjem platona zmeraj navzame religioznega žara, ko zarad posvetnih interesov zaide v religizono krizo. In obratno, ko prekipeva v religiznem fanatizmu, se zmeraj najde kašna krščanska avtoriteta, ki to religiozno vnemo ohladi  s sklicevanjem na aristototela.

Platonist plotin je tle zame še zmeraj zakon, ker je znotraj svojga koncepta izlivanja duha enosti skoz pralik duše v materijo in nazaj dost uravnoteženo združu  platosnko/aristotelovski religiozno/filozofski princip  za razliko od krščanskega  zaganjanja v skrajnosti, zarad katerga je pr folku  čist izgubilo na svojo filozofsko konstitentnost in religiozno verodostojnost.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #9 - 27.02.2003 at 01:37:14
 
Hi,

Mislim, da principe, ki sem jih poda Plotin/krscanstvo ne mores, vsaj kar se prakticnega vidika tice, razumeti skozi analizo druzboslovnih pojavov. Ma, niso bili nikol misljeni tako.

Ten-nej quote:
Osnovna dimenzija vsake religioznosti
je torej ravno platonizem, kot prednost ideje pred objektom in prednost duha pred materijo, ki je imanenten (včasih celo do te mere, da ga sploh ni opaziti

Ten-nej,
Me sploh ne cudi, da si je krscanstvo kot politicna ustanova/druzboslovni pojav izbralo platonizem kot neko idejo, saj filozofija platonizma, kot si jo ti navedel zgoraj sigurno ne vodi in ne more voditi do prakticnih rezultatov kar se duhovne plati tice.

Kar se politicne plati krscanstva tice, pa obupanemu cloveku po milijonu neuslisanih molitev na koncu itak ne preostane vec drugega, da verjame, da mu lahko samo se fajmoster pomaga. Namrec, kristjan pac moli direkt k Bogu/ideji (v katerem imenu pa itak lahko govori samo papez), namesto, da bi zacel delati pri sebi/objektu, kot edinemu legitimnemu sredstvu na poti do Boga.

Ce je izjava zgoraj bistvo platonizma, potem Plotin zihr ni bil noben platonist, ce ga je Titud seveda pravilno predstavil. Dalec od tega. Pa tud krscanstvo kot duhovnost ni noben platonizem.

Jest vidim tukaj problem in ne v nekih druzboslovnih pojavih. Namrec, prodajanje krscanske duhovnosti skozi platonizem, ki ze vnaprej ne prinasa rezultatov. Je to po moje delo politicnega dela RKC, kot cilj do duhovne nadvlade do ljudi, al kako bi rekel.

Bi moral razni leksikoni (al pa vsaj kaksne Aure, pa Misteriji, ker to pac ni prevec znanstvena varianta) se to plat platonizem/krscanstvo zadeve obdelat.




Lp
Jst

Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #10 - 27.02.2003 at 12:22:22
 
Jst,

pri Platonu gre za primat ideje (tako kot ima mizar idejo mize v glavi, preden naredi mizo - Jung bi temu rekel arhetip), najvišja ideja pa je ideja dobrega, ki se v svetu idej (ki biva posebej) poistoveti z Bogom - zato so kristjani platonizem takoj lahko vzeli za svojega.
Gre za čisti idealizem, kjer ideje tvorijo absolutno območje v nasprotju z vsem, kar je zgolj relativno; tvorijo tisto, kar je čisto noetičnov nasprotju z vsem, kar je čutno; iz njih se sestoji svet pralikov, bistveni, večni svet resnične biti. Ideja se zato imenuje kar "bit", "mišljeno" ali tudi "misel", včasi pa se ideje imenujejo tudi "umski razlogi".

Plotin pa je najtipičnejši predstavnik novoplatonizma in se s tem strinja (platonizem je pri njemu še močnejši in bolj dogmatičen kot pri Platonu - "podoba je bilo, da se sramuje, da je v tem minljivem telesu" pravi biograf). Če imaš o vsem skupaj kakšno drugačno predstavo si poišči kakšno knjigo ali mogoče učbenik in si zadevo oglej.

lp
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #11 - 27.02.2003 at 19:08:22
 
Quote:
Ce je izjava zgoraj bistvo platonizma, potem Plotin zihr ni bil noben platonist, ce ga je Titud seveda pravilno predstavil. Dalec od tega. Pa tud krscanstvo kot duhovnost ni noben platonizem.  

Jest vidim tukaj problem in ne v nekih druzboslovnih pojavih. Namrec, prodajanje krscanske duhovnosti skozi platonizem, ki ze vnaprej ne prinasa rezultatov.


Dejmo nekaj razčistit. Platonizem se je  v antiki izkazal v praksi, tako na osebnem nivoju, ko je obrzdal samouničevlane strasti z manj represije kot večina religij pred in za njim, pa tud na družbenem nivoju, ko je osebne vrline preslikal na medčloveške odnose. Platonizem je bil zlo praktičen kljub svojmu idealizmu al pa prav zarad njega. Kršačnstvo ga je integriralo vase zarad svoje praktične učinkovitosti, ne pa da bi  mu učinkovitost s svojimi dogmami šele dodalo. Praktično učinkovito oz. popularno med množicami je krščanstvo postalo zato, ker je temljene ideje platonizma persoficiralo/utelesile v kristusu, kjer so ideje meso postale. Tko da jest v tvoji obširni razpravi o platonizmu in krščanstvu, jst, ne vidim drugega kot v dogme in osebe pretvorjene paltonistične ideje, krščanstvo pa je zgublo na svoji praktični uporabnosti na osebnem in družbenem nivoju zmerom, ko  njegove  dogme in osebe niso ble več razumljene med folkom kot nosilci  platonistične ideje.
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #12 - 27.02.2003 at 19:45:18
 
titud wrote on 27.02.2003 at 19:08:22:

Dejmo nekaj razčistit. Platonizem se je  v antiki izkazal v praksi, tako na osebnem nivoju, ko je obrzdal samouničevlane strasti z manj represije kot večina religij pred in za njim, pa tud na družbenem nivoju, ko je osebne vrline preslikal na medčloveške odnose. Platonizem je bil zlo praktičen kljub svojmu idealizmu al pa prav zarad njega. Kršačnstvo ga je integriralo vase zarad svoje praktične učinkovitosti, ne pa da bi  mu učinkovitost s svojimi dogmami šele dodalo. Praktično učinkovito oz. popularno med množicami je krščanstvo postalo zato, ker je temljene ideje platonizma persoficiralo/utelesile v kristusu, kjer so ideje meso postale. Tko da jest v tvoji obširni razpravi o platonizmu in krščanstvu, jst, ne vidim drugega kot v dogme in osebe pretvorjene paltonistične ideje, krščanstvo pa je zgublo na svoji praktični uporabnosti na osebnem in družbenem nivoju zmerom, ko  njegove  dogme in osebe niso ble več razumljene med folkom kot nosilci  platonistične ideje.



Dejmo še nekaj razčistiti Roll Eyes: platonizem ni bil nikoli religija, temveč prej filozofski nazor (spoznavno teoretski) - ni dosegel množic - razen v svoji krščanski različici, ki se je pri novoplatonikih približal obliki misticizma (bil njegova osnova). Tako Sokrat, kot Platon, kot tudi kasneje Plotin so vsak na svoj način pripadali takratni državni religiji (pa čeprav so Sokrata ubili pod obtožbo, da mladino uči lažnih bogov). Platonizem je torej predvsem oblika pogleda na svet in njegova razlaga ter je kot takšen kompatibilen s skoraj vsakim idealizmom in religijo - to pa je tudi njegovo bistvo in moč.
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #13 - 27.02.2003 at 19:54:34
 
Ten-nej,

Se mi je zdelo, da mi bos tako odgovoril. Samo dej povej mi potem katera religija ali pa duhovna znanost vredna biti imenovana tako ni platonizem?

V tem tvojem smislu so tudi muslimani platonisti, pa budisti, pa hindujci itd., itd.

Ma, ni bistvo neke religije, govorim za posameznega cloveka, v tem, kaj so njene najvecje duhovne modrosti, pa bistvo itd., temvec, pot kako do te biti priti.

V tem smislu so sodobni kristjani se kako platonisti, medtem ko neki hindujec, ki trenira recimo hatha jogo se zdalec ne, kljub temu, da ima isti ideal kot kristjan.
Doseci Bit.

No, o tem razni leksikoni zihr ne pisejo. Pa sori, ce se motim.

Ten-nej quote:
iz njih se sestoji svet pralikov, bistveni, večni svet resnične biti. Ideja se zato imenuje kar "bit", "mišljeno" ali tudi "misel", včasi pa se ideje imenujejo tudi "umski razlogi".  

Ce dobro preberes Titudov prikaz Plotinovih nivojev cloveka, bos videl, da si zgoraj precej pomesal stvari, ali pa jih je kaksen leksikon  (sori-ri, ne vem)  Wink.

Recimo, tako kot si ti predstavil bit kot vecni svet, pa svet pralikov itd., itd. ta vsekakor pripada oz. govori o sferi Plotinovega duha. Potem pa v istem stavku govoris o biti kot misljenem, misli, umskih razlogih. No, to po Plotinu pripada sferi dus duse. To sta znotraj cloveka, ali pa univerzuma, ne vem kaj ti je blizje, dva popolnoma locena nivoja, govorjeno strogo teoreticno, ki ju nikakor ne smes mesati.

Plotin se je tega se kako zavedal, saj je njegova shema cloveka res odlicna v smislu  vzpona do te biti ali spusta iz biti, edino znanstvena interpretacija tega ocitno cist ne steka, pa dolocene zadeve mece v isti kos.



Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #14 - 27.02.2003 at 20:30:18
 
Titud/Ten-nej,

Sem napisal odgovor Ten-neju ne da bi videl, da sta vidva medtem se nekaj natipkala.

Ja, ja, OK, se strinjam z vama.

Jest sem se lotil Plotina iz vidika "skritega" krscanstva iz enega samega razloga, da bi dokazal, da temelji krscanstvo v svoji bistveni filozofiji na isti osnovi kot Plotinova filozofija. Ma, sem hotel malce na svoj nacin tud podpreti Realbe-ja v njegovem boju za RKC. Sam ne vem, zakaj se zdej on nic ne oglasi?
Pa mi je pri tem cist vseeno kdo je koga kopiral, zakaj in kaj jest vem kaj se, pa kaj je blo potem cez 500 let, pa kaj je danes itd., itd. Me to full ni zanimal v bistvu. Me je pri tem bolj clovek kot posameznik zanimal
Hotel sem samo, na neki trdni osnovi, ki je bila v mojem primeru avtoriteta Plotin, pokazat, da je nekoc pred davnimi casi, za sedmerimi gorami in potoki, bilo krscanstvo cool in da bi se ga dalo danes zopet narediti cool. Tud tko v sirsem smislu. Sam tolk.

Ma, ce nebi tud iz helenizma ratal drek, kot je vsaj po mnenju vecine ratal danes drek iz krscanstva, potem bi Grki se vedno verjel, da ma Zeus svoj panteon tam gor na Triglavu  Grin Grin.

Ja, drgac se pa strinjam z obema vama. Pa ne mi zdej leksikonov pa ucbenikov naprej metat   Wink.

Upam, da smo zdej to razcistl  Wink

Sam tisto od Ten-nej quote pa se vedno mislil resno.


Lp
Jst



Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 ... 11