nena
Guest
|
Draga Katarina in vsi, ki se vam je zdelo pametno pustiti svoje mnenje na moj post... Ja, prav imate. Tega moškega si ne morem predstavljati kot očeta svojih otrok. Ja, očitno sem res izbrala napačnega... Pa sploh kdaj kdo izbere pravega? Vse bi bilo OK, če ne bi tudi jaz delala napak, potem bi bila prepričana, da on pač ni ustvarjen zame. Tako pa sem ga večkrat obtožila, da me vara, večkrat preverila številke na njegovem gsm-u (je pa res, da ga je pogosto zaklepal pred menoj, kar me je še boj gnalo v sumničavost), ga ujela na nedolžnih lažeh, zaradi česar sem vrtala in je to razumel kot zasliševanje... Bi morala vse to pogoltniti? In : do katere mere ste vi pripravljeni prenašati ljubosumje? Ali ženska sme grdo pogledati, če njen moški, ki zelo redko gre z njo kam, še takrat, ko to stori, bulji vsenaokrog? Sme? Ne sme? Sme kaj reči? Sem želela preveč, ko sem si želela, da bi si pred fitnesom vzel pol ure zame? Samo zame. Sem želela preveč, ko sem si želela, da me s terena pokliče zjutraj in mi zaželi vse najlepše za rojstni dan (pa mu tega nikoli nisem povedala in niti ne očitala), pa me je poklical "po pravilih" šele ob devetih zvečer, ko je bil rojstni dan že mimo??? Še to. Bil je vojak. Specialec. Aaaaaaa, boste rekli zdaj. Zakaj pa tega nisi povedala prej? Saj to je jasno kot beli dan... Vem, da je v njem veliko čustev in ne morem si predstavljati, kako hudo mora biti, če se ta v tebi kopičijo, pa jih ne moreš in ne znaš izraziti. Edini ventil za čustva sem bila jaz. Ne mama, ne brat, ne kolegi v službi, s katerimi se pogovarja le "o ženskah na splošno" . Ti v štosu zabavljajo čez ženske, padajo opolzki in poniževalni štosi, a mislim, da oni drugi vedo, da gre le za hec... Pa on? Nisem prepričana. Nihče mi ni odgovoril na vprašanje o spolnosti, o pornografiji.... Je to normalno? Namreč - poskusi, da bi si kdaj kaj ogledala skupaj so se izjalovili (enkrat sva to sicer storila, potem nikoli več). Pornografija je bila nekaj, kar ni bilo za moje oči... Če je šel v izposojevalnico, se je vrnil s tremi filmi (in seveda pred menoj skril četrti DVD - samo za njegove oči). Počasi sem dobila občutek, da mu grem na živce že zato, ker si jih ne more ogledovati kadarkoli, ko pa sem jaz nenehno v stanovanju. Če me kdaj ni bilo domov, ker sem bila na faksu, se je kar nekajkrat namesto za fitnes odločil za posedanje doma. In seveda verjetno gledanje DVD-jev. Enkrat - čisto na koncu - sem mu enega v navalu besa uničila. In s tem šla čez rob. Grozno se počutim, da sem bila lahko tako otročja, tako "psihopatska" kot je rekel on... V videoteko sem ga morala vrniti jaz. In izposojevalec me je prav pomilovalno gledal (ali pa čudno) ... Kaj naj bi sploh storila? Prosila sem ga, naj tega ne skriva pred menoj. Da se počutim, kot bi mi lagal. Da me pornografija ne moti, da me moti to, da ni za moje oči... Nisem zahtevala, da naj se jih znebi. Nisem imela te pravice.On pa kot da bi ga bilo sram to deliti z menoj ali pa kot da bi imel slabo vest????? Nič mi ni jasno. Je vam? Boli me pa. Mene, ki sem prej imela zelo sproščen odnos do spolnosti zdaj grozljivo odbija vse, kar spominja na pornografijo, prostitucijo, seks brez čustev... Upam, da se bom tega lahko rešila.... Nena
|