Quote:Ukvarjanje z duhovnostjo ni nič drugega kot skrb za kvaliteto življenja, vendar je zaradi plitkosti sedanje duhovne kulture večina to pozabila.
Tole mi je pa zelo všeč. Imaš še kakšno podbno tempero na zalogi?
So mi pa nekateri bogeci zelo všeč, so simpatični, drugi zanimivi.
Recimo Slovani so poznali hišnega bogeca, mislim, da je imel ime Domagoj oz. nekaj podobnega. Ta ni bil nič kaj posebno močan, ampak zelo bogi, tako bogi, da so morali vsi skrbeti zanj in se truditi, da se mu ni zgodilo kaj hudega in da ta bogi bogec zato ni zapustil hiše. In mu je bilo zato treba pozimi redno kuriti, pa pospravljati in skrbeti zanj, da se mu ne bi kaj zgodilo. Verjetno mu še danes pri nas kdaj kdo prižge kakšno svečko. Ali pa sesalec.
Ali pa Krišna, po domače ta črni, ki je iz nagajivega in predrznega pobiča postal idealni božanski ljubimec, samo zato, ker se je slučajno predrznil dotakniti se kolektivnega hrepenenja enega najmanj močnih in brezpravnih pa zato zelo številnega socialnega sloja v indijski družbi, kravjih pastiric, na bregu ene od rek.
Pa prevarant kojot, severnoameriških indijancev, pa še in še podobno pisanih božanstev, ki nam lahko marsikaj povedo in nam marsikdaj tudi pomagajo, bi lahko našli.
Kdo je danes prevzel njihovo vlogo? Sveto pismo kljub trudu cerkve privablja čedalje manj ljudi. Pozitivnih junakov, ki bi jih poznali vsi pa skoraj ni. Bill Gates, kot še najbližje nekemu globalnemu fenomenu, kot bog ali kot demon. Znanost proizvede tu in tam kakšnega polboga, pa njegova slava navadno hitro mine, ko se njegovo delo dopolni ali celo postavi na glavo.
Oldi trdi, da bogecov ne rabimo. Kaj nas povezuje? Kaj nam omogoča živeti skupaj? Vse več nas je in vse bolj smo odvisni od drug drugega.
Pravo, zakoni, ki jih je potrebno spoštovati in častiti po božje, kot to počnejo v Ameriki, skoraj ne glede na njihov smisel?
Pa nismo s tem spet nekje nazaj tam, kjer je bil Sokrat, ko je osmešil retorike in ugotovil, da je potrebno še kaj več od njihove odličnosti in jim nasproti postavil Resnico? Odvetniki kot retoriki? Kljub temu, da se na sodiščih vse to dogaja v imenu resnice in se povsod ugotavlja resnico, je je tam morda še najmanj.
Resnica, Krščanski bog, karkoli, vse smo delno že pustili za sabo. Trenutno so morda edini povezovani dejavniki znanost in ekonomija. Se zato večkrat obračamo proti vzhodu, new ageu, predpreteklim starim, s strani cerkve včasih naslilno zamenjanim bogovom, velikemu časomerilcu astrologiji,...., ker ni pri nas ničesar, kar bi zamenjalo pretekle bogove, pa nekaj vendarle rabimo?
Ali res rabimo? Ali lahko živimo brez bogecov? Rabimo to berglo? Ali smo že prerasli to obdobje?
bp