ana wrote on 19.07.2002 at 09:33:28:ugotovitve ene raziskave iz Nemčije, kjer so malo spremljali prošnje za evtanazijo: ugotovili so, da je povečano število izraženih želja svojcev umirajočih po evtanaziji tik pred božičnimi prazniki in tik pred poletnimi počitnicami. Motiv je tukaj jasen (moj komentar): pokopljimo, kar je za pokopat, potem bomo pa v miru preživeli proste dni.
Uf, ana, tole se je »zadrlo« v moje srce… Seveda, saj sem šla sama skozi to izkušnjo in vem, kaj sem sama doživljala… In se ni dogajalo niti pred božičnimi prazniki, niti pred poletnimi počitnicami… Dogajalo se v času pomladanskih dni, takrat, ko se prebuja narava, ko se prebuja življenje… In ko se želiš prebuditi tudi ti…
Prošnje pa… So vložene iz takih in drugačnih razlogov… Vedno in povsod… Iz sočutja, iz ljubezni, iz usmiljenja… Pa iz sebičnosti, egoizma in samoljubja…
ana wrote on 19.07.2002 at 09:33:28:V primeru, da je željo po evtanaziji izrazil sam umirajoči, je kot razlog ponavadi navedel, da ne bi bil več rad v breme drugim. To se pravi, da je želel umreti zaradi drugih, ne zaradi sebe.
Če ti lahko povem iz svoje izkušnje… Najprej je boj v samem sebi… Soočanje s tem, kaj je življenje naredilo iz tebe… Z omejitvami, ki ti jih postavilo na tvojo pot in s katerimi se moraš soočati… Poskušaš živeti z omejitvami… Poskušaš živeti na način in v vlogi, v kakršno te potisne življenje… Se na nek način s tem sprijazniti in s tem živeti…
Sočasno se seveda dogaja odvisnost od drugih… Od tistih, ki so ti blizu… Postajaš odvisen od njih na vse načine… Zelo malo je stvari, ki jih lahko opraviš sam… Tudi tistih, čisto vsakdanjih… Vedno moraš nekoga prositi, naj ti pomaga uresničiti še tako malo željo… In tako dobiš občutek, da drugim kradeš življenje zato, ker je bilo ukradeno tebi…
In – ja. Verjetno je tudi želja po tem, da ne bi bil odvisen od drugih, da ne bi omejeval življenja drugim, da ne bi kradel življenja drugim tisto, na podlagi česar tehtaš umreti da ali ne… Poleg tiste bolečine, katero pa poznaš samo ti…
M.