hvala

Težko je človeku odkriti resničnost, ker sploh ni oblike, v kateri bi jo bilo moč odkriti, še najmanj pa v kaki lastni obliki. Do brezobličnosti, ki je pravo mesto za vsako obliko, se mora človek dokopati sam. Vse, kar je oblikovano in kar je v času, je omejeno, in ko se človek spusti od vsake oblike in pritiska časa, se isti hip znajde v brezbrežju večnega.

Tisto, kar plaši, je predstava o nečem. Kdor si nič več ne predstavlja in več ne predvideva, mu nič ni grozno in nesprejemljivo. Ima popolno zaupanje in z lahkoto ter brez odpora da življenju življenje. Ne on ne njegovo življenje s svojimi neskončno možnostmi nista resnična, doker se ne prekrijeta. Človek lahko da življenju prostor, življenje pa človeku živo resničnost. Samo mesto, samo oder potrebuje življenje, nič zamišljanja, kaj na bi se na odru zgodilo, nič bedaste in domišljave publike, ki je prišla na predstavo žvižgat. Resnična predstava življenja se začne šele takrat, kadar gledalec utihne in je pripravljen biti tiho do konca.

(A. Grabar)