Pa recimo, da strah proizvajamo iz obeh "izhodišč", torej, iz znanega in neznanega ... Torej neinformiranosti in pa posploševanja že znanega. To se mi zdi še najbolj realno.
Zdej... če imamo zaradi neznanja... se informiramo in zadeva je rešena? Hm. Menda ne. Ker so določene informacije nedosegljive za v naprej.
Nekateri ljudje (včasih to počnem tudi jaz) zmanjšajo svoj strah, s tem, da naredijo neznano situacijo bolj predvidljivo... Tako, da predvidijo možen izhod.
Se vam je kdaj zgodilo, da ste si naslikali scenarij?

Pri posploševanju znanega.. pa govorim o tem, da neko izkušnjo posplošimo na vse prihodnje situacije. Zato, da bi se izognili ponovnem srečanju s tem.
In samo če riskiramo (z našega vidika je to riziko), lahko v boljšem odnosu (partnerstvo npr.) popravimo grenak okus prejšnjega.
Hudič je le, da imamo veliko šans, da se srečamo s podobnim situacijami, dokler se upiramo.

Hm, jat to tako vidim.

Mhm, seveda je predvidevanje problem. Ne samo, ker ne upošteva človeškega faktorja. Ne upošteva sil vesolja.
Zase lahko rečem, da sem dobro spoznala kam peljejo taka predvidevanja. In se dokaj dobro naučila, da se prepuščam. "Dokaj dobro" pomeni, da mi včasih uide kaka napoved... hehe.

Kako pa kaj tvoji strahovi?

Thot... mene je pa strah, da ne bom sprejeta takak kot sem. Okrog ni nič in notri je votlo? No, ne ravno. Že videno. Že doživeto. Razširjeno. Odhaja in prihaja v valovih. Potrebno celitve.

Ti pa podajam roko, ko si rekel, da bolj kot si ti ti, bolj si sprejet oz. drugim všeč.

In še to. V tej situaciji, v kateri sem, se tudi bojim, da bom vedno težje našla službo. In vse kar temu sledi.


Hehe... a praviš, da se grdih žuželk bojiš? Recimo bogomoljk?  Brrrr. Paličnjakov? Brrr.

Lej,
nekateri se tu pogovarjamo iz čiste nepopolne prakse. Govorimo o sebi. Ja?
In sedaj želite na teh postih potrditi neko vašo teorijo?

Tole mi ne paše. Prav zares da ne.

Lej Amstel

Teorije je potrebno postavljati na podlagi opažanj in realnega življenja.

Teorija bi naj odsevala čim večji del realnosti.


Tudi, če to mni res kar pišem, glavno je, da raziskujemo.

Hm, očitno ne razumeš, kaj ti hočem povedati. Od kar sem na forumu, to je od marca, Robi, še nisem prebrala ene same stvari, ki bi govorila o tebi. O tvoji izkušnji, o tvojih vzorcih, o tvojih dilemah. Veliko imaš povedati o drugih. Razumeš zdej?


Ups, pa še to. Sem našla veliko odgovorov zase. Najbolj smiselen odgovor je dala Miška. In tam sem dobila, kar sem rabila.

........

Robi, dovoli, da se še jaz malo ukvarjam s teboj, glede na to, da sem ti prav prišla pri tvojih raziskovanjih. Te bom malo zanalizirala, prav?

Si že slišal za Rešiteljski sindrom? To je ena taka naravnanost v človeku, da rad vidi v drugih ljudeh, da so potrebni pomoči, zato, da jih lahko rešuje. Pozornost ima usmerejno v to, da poišče take ljudi, ki so v težavah. Če najde nekoga, ki ima zelo dobro razjasnjene pojme, potem Rešitelj nekako sploh ne ve, kaj bi počel. Ljubezen gleda skoz perspektivo biti drugim v oporo. Kar je nerodno pri tej vlogi, je to, da drugega človeka v odnosu, ki bi mu naj bil enakovreden, pogosto potiska v položaj, v katerem mu da vedeti, kaj lahko izboljša, kje ima še kaj za popraviti, nakaže kje mu lahko on pomaga. Čez čas Rešitelj pripelje drugega, da se počuti utesnjenega, ker že v naprej ve, da bo spet postavljen v položaj, ki si ga ne želi. Torej v položaj Pomoči potrebnega.
Evo Robi. Kako ti je kaj všeč moja analiza tebe?

Ja, seveda berem (skoraj vse) tvoje poste. In razberem kako razmišljaš. Poskusi se še kdaj izpostaviti s kako svojo dilemo. Potem bom vedela, da priznavaš tudi svoj ego.
Saj ga še imaš, a ne?  

Mnenje in analiza, to sem upala, boš razumel - razliko.
Mnenje dopušča, da se motiš. Analiza ne.
In ves čas ti govorim o načinu, kako nekaj poveš. Veliko bolj pristno bi bilo, če bi opisal kako svojo dilemo, ki si jo kdaj imel v življenju. Temu rečem, govoriti o sebi.

Sicer sem vsebino vseeno razumela in vzela na znanje. Vzela kar se mi zdi uporabnega.
Saj veš, da gre za tvoje trenutno videnje mene, govori pa tudi o tebi. Tako, a ne?

Če bi iskala rešitelja, bi se te oklenila, a ne.
Glede dvojnosti sem te vprašala in seveda, hvala za tvoje mnenje.
Sem pa tudi napisala, da sem v Miškinem postu našla odgovor na svoje vprašanje.

Robi wrote on 17.08.2002 at 19:25:45:


Tole sem spregledala prej. Ne verjamem, da si rešitelj.

Verjamem pa, da ti ta   v l o g a   rešitelja odgovarja in da misliš, da si rešitelj.


Se nisva dobro razumela. Moja analiza, je bila sicer kar jasna.

Imam pa eno vprašanje.
Kako dobro se počutiš oz. počutite, ko analizirate druge? Namreč jaz se zelo slabo.
Dvomim, da se bom še kdaj poslužila tega Ego tripa.

Razen, če me bo (spet) kdo k temu pozval.