http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=ezofest;action=display;num=102327...

Vem , Miska, vem.

Vendar nikomur ničesar ne vsiljujem, ampak le podajam svoja spoznanja.

Vendar ti mora najprej nekdo nakazati neko pot, da lahko greš proti nečemu.
Če boš moje poste brala čez nekaj dni ali mesecev, boš videla, da si to že sprejela.

Občutek vsiljevanja imaš le zato, ker se upiraš.
Zato, ne se upirati, samo beri in opazuj.

In resnica se ti  bo odkrila sama od sebe.
Saj to veš, kajne ?

Robi, kaj pa ti? Po mojem večini tukaj ne sede dejstvo, da se nas je tukaj že dosti več al manj odprlo, ti pa deluješ, kot da si popolnoma brez težav in si pripravljen na reševanje. Nihče ni brez težav, prav tako, kot tudi nobenega ni, ki ne bi kdaj lagal. Vsakega nekaj muči, vsak ima neke težnje, vsak hoče več. Praviš, da pri tebi ego ne prevladuje? O pa še kako prevladuje in ga je možno začutiti v tvojem vsakem postu.

Torej, Robi, mi smo tukaj. Povej kaj ti leži, pa ti bomo svetovali.

Quote:


A res ? Dokaži.  

Quote:


Moram te razočarati, ker mi nič več ne leži.

To so bili cajti

Robi wrote on 24.06.2002 at 00:19:09:

pr teb človk nikol ne ve
a si sarkastičen al misliš resno

Da naredimo eno resno otvoritev tele svetovalnice, bom jaz odprla en problem, ki me muci te dneve in je se tolko zmeden v meni, da ne vidim bistva. Mogoce ga boste vi, ce ste se kdaj ukvarjali s cim podobnim.
Gre za mojo nezmoznost agresije ali pa jo samo jaz tako dozivljam.
V nekem obdobju sem zivela v precej agresivnem okolju in nekaj te agresije je padlo tudi na mene. Nekako nisem nasla nacina, da tega ne sprejmem in da se postavim nazaj. Predvidevam, da sem si takrat rekla, da nikoli ne bom agresivna. Zdaj sem se sposobna kvecjemu razjokat, ce me kdo nadere, siknit ven kaj hudobnega, pograbi me totalen strah in se samo zaprem in umaknem, nikakor pa se nisem sposobna postavit za sebe, zato se okolij, kjer bi si morala izborit svoj prostor, izogibam. Opazila sem, da odklanjam tudi vsako tekmovalnost, saj si ne morem dovolit, da bi bila boljsa od drugih, ker bi lahko to koga prizadelo. Nimam zdravega pogleda na to. Hkrati pa mi je se kako pomembno, da se izkazem in da sem pohvaljena. Se pravi da gre z dvojnost v meni, kjer si zelim upeha, hkrati pa si ga ne privoscim, ceprav ga drugim vedno. Se mi zdi, da se s takim pogledom ne pride nikamor.
Cel smorn tole.
Ima kdo kako idejo, kje naj zacnem to spreminjat?

No, jaz si to zelim spremenit, saj mi je jasno, da v primeru, ko tlacim svojo agresijo v sebe, seka to ven nekje drugje. Ali pa se celo spreminja v samoagresijo, ki se je niti ne zavedam. Tudi ne gre za to, da bi si zelela postat tekmovalna, rada bi imela samo zdrav odnos do tega.