Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 5 6 7 8 9 
(Read 30995 times)
bp
Ex Member




Re: Sočutje in pomoč
Reply #90 - 26.06.2002 at 13:41:34
 
Natalija,

Hvala bogu, da vztrajaš, čutiš in razmišljaš naprej. Kot dipl. medicinska sestra boš verjetno prej ali slej prevzela vlogo, ko boš ali vzgajala nove medicinske sestre ali vodila ali nadzirala druge (kar še zdaleč niso same take "fine stvari", kot si nekje napisala).

Upam, da boš v tej vlogi lahko prispevala k dvigu profesionalnosti in morda uspela kaj naredit proti negativni skupinski dinamiki, ki jo opisuje Miška. Vsaj to, saj nihče ne more od nikogar pričakovati, da se bo spremenil, kaj šele spreminjal druge, ali sam spremenil svet.

Vsak od nas ima svoje videnje sveta, svoje izkušnje, svoje strahove, svojo bolečino, ki vpliva na to, kako se odzivamo. V vsakem omejenem sporočilu se lahko prenese samo toliko informacij, ni časa, da bi ti kdo sporočil ves kontekst,  vso bolečino, vso jezo ki jo čuti pri tem pa ti to lahko razumeš kot agresivnost, ali trmo ali karkoli že, glede na tvoje izkušnje. Šele po dolgem dopisovanju bi lahko komurkoli rekel,  da razumem njegovo stališče.

Sam se ti zahvaljujem za zanimivo temo, ki se me je dotaknila (kljub temu, da to verjetno dobro skrivam za pametovanjem) in za tvoje videnje. Veseli me, da vsaj še kdo gleda na to tako, kot gledaš ti. Upam, da problemi, s katerimi se boš srečevala v prihodnje, ne bodo vzeli volje, kot ti je tudi niso tisti do sedaj.

lp bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
Natalija
1
*
Offline


Posts: 14
Kamnik
Gender: female
Re: Sočutje in pomoč
Reply #91 - 26.06.2002 at 14:50:23
 
Ojla obema!

ne Miska nisem vzela osebno ali pregrobo. Enostavno si to tezo, ki jo tule razlagaš postavila na tem kar si doživela. In ne jaz ne kdo drug te ne bo prepričal, da se to ni dogajalo če se je. Je pa težko zadeve posploševat in to me je motilo. Pa dobro...

Osebje na oddelku pač dela svoje stvari kot urejeno rutino, ki so je vsi vajeni. Zato je že velikokrat padel predlog, da bi morali, ko del nuje na nekaj let menjavati oddelke, se spoprijeti z novimi načini in se uvajati v nove kolektive. Kar pomeni, nujno, da najprej delaš za bolnika, ker drugače v rutino, ki je prav tako na tem oddelku že uvedena, ne moreš priti. Se pravi kader se vedno znova menja in vedno znova se dela za bolnike in ob bolniku. Če pomislim kakšne burne reakcije je doživel tale predlog, bi se mogoče celo lahko strinjala, da je sočutja po bolnišnicah veliko premalo. Ali pa jaz živim v svetu, kjer se le to še vedno najde, tudi med uvedenimi rutinami, ki se razvijejo na oddelku.

Všeč mi je da se zapičite v malčenkosti, kot je moje omenjeno "fino delo". S tem nisem mislila nobenega dela omaleževat ali celo postavti kot višje in nižje rangirano delo. Na faxu med vajami, delam več nege kot sem je prej 4 leta na srednji šoli. In na srednji šoli sem izvedla več posegov v okviru vaj, kot sem jih na faxu, kjer smo se ravno te posege učili. Takšni izrazi so bolj ali manj zelo internega značaja. Fino delo v smislu, da prideš v sobo narediš svoje in greš ven, medtem ko ostali skrbijo za higieno (ki je ob odvajalih še kako neprijetna). Se pravi je jemanje krvi proti recimo menjavi prelničke še kako fino in lepše delo..vsekakor prinaša tudi svoje odgovornosti.

Glede na to da je bil tale fax moj cilj odkar vem zase, lahko rečem da se me rutine in oddelki slabo prijemajo. Pa tudi na mene gledajo zviška, v stilu, lej jo študentko, pustimo jo sej jo bo minilo. Pa se nasmejem in si mislim, možno..mogoče me bo res kdaj...samo ne dvomim da bo takrat tudi kje na oddelku kakšna ambiciozna med. sestra  študentka ki bo mene postavila na realna tla in me spomnila zakaj sem se v začetku odločala za to delo.

Če se malo navežem v eno temo ki sprašuje "kje se vidimo čez 10 let"...med samimi malčki...dojenčki in otročki, prestrašenimi starši in nasmejanimi in polnimi volje med. sestrami;)

no če bo uspelo ma lahk pocukate za rokav in plačate kavico...
čaubau
Back to top
 
 
IP Logged
 
Miska
5
*****
Offline


Posts: 1599

Re: Sočutje in pomoč
Reply #92 - 26.06.2002 at 15:06:48
 
Natalija, nisem posploševala. Sem iskreno povedala, da so bile izjeme, da so bili sončki, ki so mi pomagali ohranjati upanje… Upanje v to, da je tisto, kar sem doživljala sama, samo nočna mora in da se bodo našli ljudje, ki bodo zmogli kaj spremeniti v zvezi s tem…

Zato – tebi vso srečo na tvoji poti! Jaz se zdajle umikam… Bolečina namreč postaja prehuda…

M.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Andres
5
*****
Offline


Posts: 3724

Re: Sočutje in pomoč
Reply #93 - 26.06.2002 at 15:18:51
 
Nesocutje in nepomoc uspeva dvigati ekonomski  standard sleherne drzave. Zal mi je, toda tako je.  Svet je namrec sestavljen na taksnih temeljih, da pac konkurenca in s tme v nadlajevanju tudi sovrasvo  morata biti, in tu se vse to zacne.  
Zatorej. Kdor je dober, kdor je socuten, kdor rad pomaga kot vemo potegne kratko. Obratno velja, da kdor je egoist, torej gleda le na sebe, mu nekako uspe se prebiti skozi drzavno sistemske spirale.  

In to je svet danes, svet katerem zivimo. Bom jaz kar lepo vulkanske  kamne prodajal.  Grin Grin  Kdor kupi kup, ves lepo in prav,  kdor ne kupi  mu ga pa senkam.  8)

Andres
Back to top
 
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: Sočutje in pomoč
Reply #94 - 26.06.2002 at 16:24:42
 
Andres wrote on 26.06.2002 at 15:18:51:
Nesocutje in nepomoc uspeva dvigati ekonomski  standard sleherne drzave. Zal mi je, toda tako je.

Andres,

A se greš tokrat hudičevega advokata?

Ne glede na to, ali lahko to malo bolje razložiš oz. podaš kakšen primer tega, kar trdiš?

lp bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
Miska
5
*****
Offline


Posts: 1599

Re: Sočutje in pomoč
Reply #95 - 26.06.2002 at 17:44:22
 
Ja, bp. Tudi mene je realnost Andresa na nek način zabolela. Nesočutje? Ne, nikakor.

Najprej sem zadevo pogledala z njegove strani. Globoko se namreč strinjam s tole trditvijo:

Someone wrote on 20.06.2002 at 13:41:22:
Po mojem je sočutje možno šele takrat, ko nekaj podobnega enkrat doživiš tudi sam, oziroma spoznaš globino bolečine, ki jo čuti ta človek s katerim sočustvuješ (ni potrebno, da je enaka izkušnja, pomembna je vrsta bolečine).

S tem, da bi sama še dodala, da je možno iskreno sočutje tudi v primeru, ko ti je neka oseba zelo zelo blizu. Tudi v tem primeru lahko daš in lahko tudi sprejmeš sočutje. Vsaj zase lahko trdim tako.

In Andres? Verjetno ni doživel podobne bolečine (in mu je tudi ne privoščim, kot je ne privoščim nikomur drugemu), blizu si pa tudi nisva, kajne Andres? Saj mi svojih kamnov še nisi nikoli prodajal, he he… Zakaj potem sočutje z njegove strani?

In potem sem na zadevo pogledala še s svoje strani. Sama lahko sprejmem sočutje edinole od človeka, ki mi je zelo blizu. V vseh ostalih primerih se skrijem v svojo luknjico, ali drugače povedano, potlačim bolečino, tako, da niti ni opazna… In Andres mi torej ni blizu. Zato sočutja z njegove strani ne bi doživela. Bi ga sprejela, ampak doživela pa ga ne bi.

Če pa postavim sebe v vlogo Andresa, pa bi vseeno sama ravnala drugače. Tudi če mi človek ni blizu in tudi če nimam podobnih ran, vseeno ponudim roko prijateljstva, roko pomoči ali, konec koncev, če hočeš, roko sočutja. Še posebej takrat, če človek pokaže svojo bolečino. In povsem lahko sprejmem, če je moja roka pomoči zavrnjena, ker prav lahko izhajam iz sebe…

Ampak to sem samo jaz in to je samo moje doživljanje. Zato, Andres – no hard feelings! Verjetno si želel samo speljati debato naprej, kajne? Mirno to lahko storiš. Sem že v svoji luknjici, veš!

In vse tole moje razkladanje tukaj bo doživel edinole tisti, ki je sam doživel izgubo ljubljene osebe. Za vse ostale bo to samo še ena zgodba ali še eno nakladanje več. In prav je tako.

In prosim, če lahko zaključimo z mojim »primerom« in razvijamo debato naprej. O sočutju in pomoči, o nesočutju in nepomoči, o tem kaj in kdaj ga dajemo, o tem, kdaj in kako ga sprejemamo.

Kako je že rekel Someone?

Someone wrote on 21.06.2002 at 19:48:35:
Malo me je zaneslo, moment of weakness. John, si ti tudi kdaj v svojem času imel take trenutke? Grin
Eh, it's the heat, I swear! I'm gonna hate myself in the morning. Wink


In mislim, da si še vedno na vrsti ti, Andres, s svojim odgovorom na vprašanje, ki ti ga je postavil bp?

M.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Andres
5
*****
Offline


Posts: 3724

Re: Sočutje in pomoč
Reply #96 - 26.06.2002 at 18:56:21
 
Quote:


Andres,

A se greš tokrat hudičevega advokata?

Ne glede na to, ali lahko to malo bolje razložiš oz. podaš kakšen primer tega, kar trdiš?


Ej! To ni hudicev advokat. To je realnost v katerem zivimo in tisti, ki to ne priznate, vam zal ne morem pomagat, ker sami sebi tajite.

Vcasih so si na kmetih pomagali. Sosed sosedu  je vedno priskocil na pomoc?  Kako je danes?  Ce ti meni pomagas bom tudi jaz tebi al pa placaj..
Ce je se na kmetih, torej v predelih kjer so ljudje se najbolj z naravo ostali tako,  kje je potem tisto socutje in pomoc cloveka do socloveka?

Andres
Back to top
 
 
IP Logged
 
Andres
5
*****
Offline


Posts: 3724

Re: Sočutje in pomoč
Reply #97 - 26.06.2002 at 19:00:49
 
Quote:

Ampak to sem samo jaz in to je samo moje doživljanje. Zato, Andres – no hard feelings! Verjetno si želel samo speljati debato naprej, kajne? Mirno to lahko storiš. Sem že v svoji luknjici, veš!


A cisto noben ni kapiral al kaj?  S tem s m samo hotel povedat kako necustven je svet danes, vi se pa vsi po vrsti na mene spravljate.  In veste. Andres ni necustven kapitalist.  Roll Eyes


Andres
Back to top
 
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: Sočutje in pomoč
Reply #98 - 26.06.2002 at 19:19:13
 
Miška,

Bom zelo abstrakten, to je tako ena od mojih najljubših mask in upam, da boš še kdaj pomolila nosek iz luknje, drugega tako ni treba.

Že na zacetku debate ste ugotovili, da je v angleščini vec pojmov, ki se v slovenščini lahko prevajajo v sočutje (lahko se prevedejo tudi v kaj drugega, odvisno od pomena):

compassion: sočutje - usmiljenje
empathy: sočutje - vživetje
sympathy: sočutje - ujemanje

Enkrat sem po Internetu pobrskal in poskusil našteti različna čustva. In našel na nekaj mestih vsaj empathy in compassion našteta ločeno, pa tudi sympathy se je pojavil na več mestih, ločeno od obeh.

Tako da se lahko zgodi, da se pogovarjamo o vilah, pa so te za nekoga vrtno orodje, za drugega pravljična bitja, za tretjega pa velike stare hiše z vrtom. Z razumevanjem bo šlo pa v takem primeru bolj težko, ker bomo govorili o povsem drugih rečeh, kljub temu da bomo ves čas uporabljali isto besedo. Sploh če ta nima neposredne definicije, ampak samo metaforično. (Ko ne moreš reči  sočutje je to in to ampak večjemu lahko rečeš sočutje je kot ... ali sočutje je takrat ko .... Nekako podobno je po mojem tudi z ljubeznijo.

Compassion, sočutje - usmiljenje, je po mojem nekaj podobnega temu, kar čutiš do lačnih otrok v Afriki. Ne veš natančno kako je, če nisi pojedel nič pametnega v zadnih dveh tednih, predstavljaš si, da mora biti zelo hudo in čutiš, da se kaj takega ne bi smelo dogajati nikomur.

Empathy, sočutje - vživetje, je takrat, ko si postavljen v situacijo, da bolj ali manj opazuješ trpljenje nekoga in se z njim poistovetiš do te mere, da se poskusiš prestaviti v njegovo kožo in (misliš da) čutiš tudi njegovo trpljenje.

Sympathy, sočutje - ujemanje, pa je po mojem mnenju tisto, ko se odzoveš na vsako reakcijo nekoga, do katerega čutiš bližino, ko pravzaprav vse vse veselje in trpljenje doživljata skupaj.

Za izražanje sočutja - usmiljenja, ni potrebno dosti več od nekaj malega človečnosti (zmožnosti identifikacije), za sočutje - vživetje je potrebno nekaj, kar se te dotakne te vznemiri, pa še nekaj domišlije povrh. Za sočutje - ujemanje, pa je verjetno res potrebno nekaj več, velika bližina in sodoživljanje.

Vsak verjetno sprejema sočutje drugače. Reakcij je lahko res veliko od "Kaj mi bo tvoje usmiljenje, na koncu tako vedno ostanem sam s svojim problemom", do tega da je sočutje obojestransko, da se oba veselita in trpita ne samo zaradi sebe, ampak tudi zaradi drugega.

Sam sem že napisal, da sem bil vesel, vsake prijazne geste, ki je prihajala od srca, pomagal je včasih že občutek, da nisem čisto sam s svojim problemom.  Tudi izraziti sočutje, pokazati nekomu, da je zame pomemben, da sem ob njem, mi ni težko. Prej je težko to pokazat na primeren način. Tu sem pa lahko prav štorast.

Se mi pa včasih vseeno zdi, da se pogovarjamo o vilah, vilah in pa Vilah vzporedno.

lp bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: Sočutje in pomoč
Reply #99 - 26.06.2002 at 19:34:10
 
Andres wrote on 26.06.2002 at 18:56:21:
Vcasih so si na kmetih pomagali. Sosed sosedu  je vedno priskocil na pomoc?  Kako je danes?  Ce ti meni pomagas bom tudi jaz tebi al pa placaj..

Andres,

Si prav ničesar ne tajim ali umišljam in ne gojim iluzij o svetu v katerem živimo.

Ampak ti trdiš, da nesočutje, nesodelovanje in nepomoč dviga ekonomski standard države, jaz pa tega ne razumem in rabim dodatna pojasnila. Sem pač butast, kaj morem.

lp bp

P.S. Kmetje še pred dvajsetimi leti niso imeli vsak po dveh traktorjev in vseh potrebnih in nepotrebnih priključkov in pripomočkov in so pomoč dosti bolj krvavo rabili in so jo bili zato tudi dosti bolj pripravljeni ponuditi.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Robi
5
p
*****
Offline

I love to love
Posts: 5749
Dolenjska
Gender: male
Re: Sočutje in pomoč
Reply #100 - 26.06.2002 at 20:36:08
 
Quote:
Bi ga sprejela, ampak doživela pa ga ne bi.


Quote:
ali drugače povedano, potlačim bolečino


Imam vprašanje za vse vas :
Kako lahko tisto, kar potlačiš, sprejmeš ?

To, da si dovolimo sočutje le do tistega, ki nam je všeč, pa je le neka sebičnost in želimo svoje občutke prenesti na nek razumski nivo. Torej kontrolirati s svojim egotom.

Ampak s tem samo še bolj krepimo svoj ego in povzročamo še več ločenosti.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Andres
5
*****
Offline


Posts: 3724

Re: Sočutje in pomoč
Reply #101 - 26.06.2002 at 21:38:23
 
Quote:
Ampak ti trdiš, da nesočutje, nesodelovanje in nepomoč dviga ekonomski standard države, jaz pa tega ne razumem in rabim dodatna pojasnila. Sem pač butast, kaj morem.


Naj bo takoj jasno. Jaz tega ne trdim, nakazal sem le dejstva.

Poglej kako preprosta formula je to.   Prisiljeni smo delati z zakonom dolocen delavnik. Placo nam odreja delodajalec, a si pri tem mane dlani tudi drzava. Vec ko bomo delali, vec bo drzavala dobila, zato vec ko bomo imeli denarja vec bomo kupili, vemo pa, da je vsaka popolnoma vsaka stvar obdavcena.  
Bolj ko delamo in vec ko kupujemo,  razsipujemo, vec stece v drzavni proracun in vecji je standard drzave.
Seveda tu ne gre pozabiti proizvodnje in izvoza, vse skupaj pa tvori BDP. BDP ima vsaka drzava in v mednarodnem  merilu je to postal ze pravi tenis,  ce ne box.
Obenem velja tudi drugo. Bolj ko delamo, bolj smo zaradi monotonega zivljenja  sami sebi in okolici   zatezeni in na koncu izpade pac samo eno pravilo.  
Potrebujemo SOCUTJE IN POMOC .  Drzava nam ga normalno ne da. Delodajalec le se v redkih primerih, tu in tam dobimo socutje in pomoc od druzine, ce te nimamo smo pac odvisni od prijateljev .

Ce tudi prijateljev nimamo je potem pod od podna in eden za drugim si menjajo sobe na Polju in v Begnah.


Iz tega sledi se nekaj. Potrosniska druzba sodobnega sveta je vse prej kot socutna, vse manj pomoci daje, saj vsak gleda samo na sebe, kako bo vec zasluzil, vec imel, kako bo boljsi od soseda, saj slednji Ferrarija ze ima.

In s taksnim nacinom drzavenga socutja, ki temelji na podjetniskih krilih  je tudi konec druzinskih skupnosti, kar pomeni, da so nas prehiteli Africani. In mi smo bojda civilizirani?


Andres

Back to top
 
 
IP Logged
 
Amstel
YaBB Moderator
p
*****
Offline


Posts: 2844

Gender: female
Re: Sočutje in pomoč
Reply #102 - 26.06.2002 at 23:08:02
 
Veste kaj.

Svet je tak, kot ga delamo, delajo.

In, če vidimo, da ni prostora za sočutje, to ne pomeni, da moramo tudi mi biti egoisti.

Jaz živim svoj life. Mene drugi ne brigajo. Če ne zmorejo biti sočutni, jebi ga.
Važno je, kaj mi naredimo. Vsak od nas.

In zakaj bi sodelovali v tem svetu, tak kot je?
Jaz ne vidim smisla.
Jaz delam tako, kot čutim. In ne tako, kot bi morala čutiti. Itd, itd.
Back to top
 

Naj se zgodi, kar se mora.
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: Sočutje in pomoč
Reply #103 - 27.06.2002 at 11:35:35
 
Andres wrote on 26.06.2002 at 21:38:23:
Naj bo takoj jasno. Jaz tega ne trdim, nakazal sem le dejstva.

Torej si vendarle hudicev advokat (=oseba, ki zaradi nekih razlogov zagovarja stalisce, ki ni nujno njegovo lastno), kot se nam je ze na zacetku zdelo.

Saj razumem, da ce gledas na socloveka kot na objekt, orodje, instrument skozi katerega lahko udejanjis nek svoj interes, potem pac moras socutje izklopiti.

Razumem tudi, da je drzavi v interesu, da pobere cimvec davkov od cimvec ljudi (razen morda od nekaterih najbolj bogatih in iznajdljivih, za te se naredijo posebne luknje). Tako da je za drzavo pomoc tam nekje tam nekje spodaj v megli sive ekonomije, torej ne zelo zazeljena.

Ampak enkrat ti pa ze potegne, da tvoje zivljenje ne bo nic drugcno, ce bo tvoj avto 30 cm daljsi, ali pa bo imel 30 kW (ali pa zaradi mene tudi 300 kW)  vec moci. Da ti vpetost v instrumentalnost vsakdanjika ni dovolj, da so odnosi z ljudmi, katerih objekt njihovih zelja si in obratno, precej pusti in prazni.

Se lahko navelicas shoppinga, izbire. Izbire obleke, izbire stanovanja, izbire stajlinga,  recepta za uspesnost, religije, zivljenja (se še spomnite Trainspottinga?) In si zazelis cesa drugega, ustvarjanja, navdušenja, smejanja, veselja,...

Kaj potem? Se potopis v sebe, meditiras  popravljas svoje stevilne "pomanjkljivosti" in se umikas od sveta? Gres in preucujes najbolj obskurne in misticne religije, guruje in ucitelje kar jih je kdaj katera skupnost uspela vzpostavit, jih poskusas prakticirat, cutit, razumet in zivet? Ali morda vzet kaksno lucko in se odpravit v nov dan iskat cloveka?

Uff, sem zabluzil. lp bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: Sočutje in pomoč
Reply #104 - 27.06.2002 at 13:42:40
 
Hallo,

Ekonomija deluje po svojih zakonih, ki so zal vec ali manj nezdruzljivi s zakoni neke duhovnosti. Tako je in konec. Tisti, ki tega ne razume bo pac kot podjetnik propadel. Cist simpl. Tukaj ni nobene filozofije.

Sicer pa ima vsaka uspesna ekonomija neke financne presezke. No, tu pa bi ti "brezobzirni in pozresni" ekonomisti lahko zaceli prakticirati duhovnost in socutje.

Mene osebno je sicer ekonomska definicija reveza naravnost sokirala:
Revez je tisti, ki se ni sposoben zadolziti!!!

Drugace pa USA kljub recesiji prejsnje leto niso bile v krizi, samo zato, ker so ljudje enako trosili, kot za casa Billa Clintona, ko je pri njih vladal gospodarski razcvet.
Obratni primer je Japonska. Tam ljudje ne trosijo, temvec varcujejo, saj je gospodarstvo v krizi, pa se na ta nacin vrtijo v zacaranem krogu ze 10 let.

Tolk o tem, zakaj nas zdej npr. skusajo ze prepricati, da moras imeti en GSM za siht, en GSM za zur in en GSM zato, da si cool.

Meni osebno gre pogosto na kuzlanje, ko opazujem vse to, samo konec koncev:
ce ze moras biti srecen/nesrecen
(kar koli to ze pomeni), je vsekakor lazje biti srecen/nesrecen bogat, kot reven.

Navsezadnje ne naredi denar nas pokvarjenih, temvec se ljudje ob denarju pokvarimo sami. Denar je sam po sebi popolnoma OK. Ljudje smo tista hitro pokvarljiva roba.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 ... 5 6 7 8 9