Quote:Sam, to pa ... da se me ne da zadovoljiti?
Uhh... ta je pa močna... A si ti recimo napet, ker skoz neki sprašujem in temu ni konca? A se ti zdi, da se mora spreševanje enkrat končat v človeku? Da se mora umiriti? Se oprijeti nekega odgovora in v tem uživati do konca življenja?
Dej razloži....
Žal se mi cajt tle gor izteka, ampak bom probal odgovor amstelki nakazat.
So taki, ki ne iščejo, so zadvoljni, ne da bi spraševali. Majo apriori eno zaupanje v seb, k takim bi se morala zatečt po odgovor, ne k men, ki se kot ti sprašujem brez konca. Ampak ti vidiš mene in jest tebe pa vse druge le take kot sva jest pa ti. Mamo med sabo eno napetost, ves čas ene odgovore pa vprašanja, ampak potešitve tle ni možno najt. Ga je treba v unmu iskat, ki ti bi odgovoru z enmu mirom pa zaupanjem vase. Ampak unih mi ne vidmo, jih ne moremo videt, ker v drugih vidmo le to, kar preslikamo nanje. Ko bomo najdli mir pa zaupanje vase pa v seb, šele pol se nam bodo nergači pa jamraji umaklni s poti. Potem bomo svoj mir pa zaupanje delil z tistimi, ki jih sedaj niti ne opazmo.
Ne vem, kako se do tega pride in če nam je to usojen, ampak pol se bomo pa itak spet najdl.
Zdaj pa grem za čez praznike na dopust. Je bil en vroč teden iskanj odgovorov za mano, se grem mal skulirat na vaš konc. Vsem en lp pa brez zamere...