karel
Guest
|
Tako moderna znanost (ok, ne vsa), kot prastara religija (res je, ne vse veje :) verjameta, da je univerzum nastal iz nič. Kako je to možno je na večih mestih opisano. Razumet pa je treba, da ni pa to neka absolutna resnica. To je dogovor, ki smo ga sprejeli, da bi nam olajšal življenje.
Ideja, da Zemlja kroži okrog Sonca in da je sonce središče univerzuma, je v srednjem veku pomenila veliko poenostavitev v matematičnih postopkih, ki so opisovali položaj nebesnih teles. Danes smo kar se obdelave informacij tiče tako napredovali, da nam takšna teorija pomeni točno toliko kot špuk u ocean. Računalniki nam v trenutku preračunajo cele tone papirja in najenostavneje je predpostavljati, da je center univerzuma v vsakem posamezniku.
Stvari so v osnovi nespoznavne, oblikuje jih naše opazovanje. Naprimer: moj sosed je posilil in ubil sedem žesk, jaz pa tega ne vem; vedno ko se pogovarjama je do mene prijazen (opomba boga: ta sosed je tudi homoseksualec, kar pisec te štorije ne ve :). Torej je sosed zame prijazen dedec.
To je zelo, zelo pomemben efekt, ki oblikuje celotno človeško življenje in družbo, ključnega pomena za duhovnost in mnoge moderne vede. Tudi za fiziko in kvantno mehaniko.
Bohrov model atoma je out, ideja o kuglcih je lepa, ampak prežveta. Na žalost je folk med eksperimentiranjem opazu, de majo elektroni preveč čudne lastnosti, da bi lahko bili trdni delci. Konsistenčna teorija, ki bi lahko povezala in pojasnila te lastnosti ne vsebuje nobenih trdnih delcev, kot jih nikoli ni potrebovala niti duhovnost. O mater, o teh stvareh bi se pa dal pisat...
Gape, elektronov ne morš videt drugače, kot vidiš sosedovo dobroto; vprašanje je samo, če ti tvoja vizija koristi.
No, de še mal skup potegnem: duhovnost in znanost danes stojita na istih temeljih. Duhovnost nikdar niti ni bila ničesar drugega kot znanost, oziroma nakopičene izkušnje o človeškem firbcu, le da so bili človeški interesi pred 5000 leti nekoliko drugačni. Vse ostalo je politika, oziroma religija, kot se temu zastarelo reče.
Radi se mejte...
Karel Miklav
|