Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 9 10 11 
(Read 46862 times)
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti
Reply #150 - 17.02.2003 at 23:21:50
 
Realbe,

Spodaj pisem o Plotinu in krscanskem vidiku njegovega ucenja. Ten-nej sicer pravi, da je tudi krscanstvo crpalo iz Plotina (ce se ne motim), jaz pa bi raje rekel, da imata Plotinovo in krscansko ucenje isti izvor. Do morebitnih razlik v ucenju in praksi pa prihaja pac zaradi razlicnih tradicij. Plotin je pac pripadal helenski, kar je moralo neizogibno pripeljati do razlik. Tko, da naj bo to hkrati tudi odgovor tebi.

Sem spodaj pejstal Titudov text, na podlagi sem izdelal analizo, da malce osvezim spomin


Titud quote:

Kot rečeno, plotinova filozofija opisuje sestop od enega in vzpon k enemu. Eno plotinos označuje kot dobro, absolutnu enost in obilje. Iz njega izvira vsa bit, pa tudi vsa lepota. Nobeno bivajoče ne obstaja zunaj pvezave z enim.

Plotinos to ponazori s primerom sonca: Svetloba je neločljivo povezna s soncem. Ne da se je odrezati od njega. Svetloba vedno ostaja na strani sonca. Analogno se tudi biti ne da ločiti od njenega izvora, enega.

Ker je eno absolutna enotnost, neposreden, pojmovno difernciran pristop do nejga ni mogoč. " To ni bivajoče, sicer bi bilo tudi tukaj eno izrečeno le po nečem drugem; njemu ne pripada nobeno ime, človek to imenuje eno  seveda ne tako, kot da bilo sicer  nekaj in šele potem eno. Spoznano je prej iz tistega, kar o njem priča, iz biti..."

Zaradi svojega preobilja eno izteka, kar plotinos označuje kot 'izžarevanje', t.i. emanacijo. Vsakokratni biti ustrezna  višja stopnja se odslikava v nižji. Pri tem se vedno bolj izgubljata enost in obilje, dokler bit z materijo ne oblikuje telesnega sveta.

Tako najprej nastane duh (nous). To je sfera idej, torej večnih pralikov vseh stvari. Zato je duh najvišje bivajoče. Ta intelegibilni svet je narvnan na eno, vendar je v sebi že diferencira: mišljenje duha zahteva ločitev mislečega in mišljenjega in medsebojno različnost predmetov. Zato duhu poleg principov biti, vztrajanja in identititete (zaradi njegove večnosti) pripadata še principa gibanja in različnosti, ki omogčta mišljenje.

Zrelost duha nosi v sebi sadež duše. Toko kot je izrečena beseda odslikava misli, tako je duša odslikava duha. Ker je 'iz-delek' duha, je njena najvišja dejavnsot zrenje duha. Duša povezuje sferi duhovnega in snovnega. Kot svetovna duša prežema, oblikuje in oživlja kozmos ter podeljuje svetu nejgovo harmonijo.

Duša vsebuje tudi v sebi posamezne duše. Te se povezujejo s snovjo in tako ustvrjajo posamezne stvari telesnega sveta. Materijo označujee plotinos kot nebivajoče. Na sebi je brez oblike, neurejena in grda. Od luči enega je kar najbolj oddaljena, tako da govori plotinos o 'mraku snovi': povezava duše z materijo zamegljuje njeno zrenje duha in enega, iz katerega izvira.

Vzpo k enemu vidi plotinos kot prces očiščenja. Vzgib za to je ljubezen (eros) do pra-lepega in pra-enega.  Vzpon poteka prek konteplacije. Umetnost npr. pelje prek zaznave čutne lepote k dojetju lepote čiste, v sebi sklenjene oblike.

Tudi v filozofiji duša  premaguje senčni svet  teles in se obrača nazaj k duhu.  

Najvišja ovoboditev je ekstaza, neposredna zaopljenost v motrenje enega.

Plotinovi učenci so na tem principu defenirali človekovo usodo kot oddaljevanje od božaskega duha: od  neizogibnosti usode se lahko ubeži le, če se pridruži trdnosti najvišjega duha. Človek naj se torej utemljuje v svojem umu in ravnodušno zre v oči spreminjajočim se zunanjjim stvarem. Navidez zla usoda služi potem le za vajo in poboljšanje...


Se nadaljuje...
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti
Reply #151 - 17.02.2003 at 23:28:26
 
Titud,

Moram reci, da mi je text, ki si ga ti izvlekel iz Plotinove filozofije naravnost vsec, saj resnicno v nekaj stavkih zajame vso njegovo modrost. Men osebno taki texti sicer ne pomenijo veliko, saj v njih pac zelo redko vidim neki prakticni vidik zadeve. Ampak, v tem se je dalo dejansko res dobr potegnt vzporednico s skritimi ucenji krscanstva, tko da mi je zadeva res blizu.

Namrec, ideja o enem je pac vsesplosna ideja o enem bogu, o enem izvoru, ki ga ne mores spoznati, saj tisti, ki ga je dosegel, se ni vec vrnil. To je dejansko podrocje v katerem naj nebi bilo bivanja, vendar je hkrati vsepotentno. Je popolen nic, vendar hkrati potencial vsega. Sem ze rekel, da je npr. magijska slika te sfere prazen prostor nekje v vesolju z vsem svojim "nicem".

Nato pride iz tega nica iztekanje. Iz njega pride ven cista sila. Ta sila je kot taka v bistvu slepa, povsem nekorista, dokler ne dobi forme, oz. oblike. To sirjenje in na drugi strani krcenje sile je nato prisotno skozi vse plane vse do fizicnega plana. To je v filozofiji izrazeno skozi moski oz. pozitivni princip, ki sili daje gibanje oz. siritev in na drugi strani skozi zenski oz. negativni princip, ki silo krci oz. omejuje z edinim namenom, da ji da obliko in s tem vrednost. Sila brez oblike je pac slepa sila.

Iz tega nato sledi tudi princip zla, ki je ponavadi eno najbolj nerazumljivih ucenj duhovnosti. Po principu zgoraj je negativno zlo, ki omejuje oz. rusi zato, da omogoca rast OK, pozitivno zlo, ki raste zato da lahko rusi pa ne.

Plotin je v svoji filozofiji opisal sfero duha precej natancno. Pravi, da je to sfera pralikov, ki bi jim lahko rekli tudi sfera arhetipov. V prid moji tezi zgoraj Plotin pravi, da sferi duha, po principu biti pripadata principa vztrajanja, ki pomeni princip gibanja oz. pozitivni princip, ki pa ga po drugi strani omejuje princip identitete, oz. kot tak negativni princip. Nato jima sledi princip gibanja, oz. zopet pozitivni, siritveni princip, ki pa ga omejuje zato negativni princip razlicnosti.

Za zadnja dva principa pravi, da omogocata misljenje. Naj najprej povem, da sta to zadnja dva principa pred krscanskim principom oz. sfero Sina t.j. Jezusa Kristusa oz. sedezem duse. Onadva omogocata misljenje zato, ker sta to prvi sferi na poti izliva zivljenja iz biti, ki dejansko vsebujeta neke ideje in samo ideje oblik, ki so nato v koncni fazi prisotne v fizicnem planu. K tema sferama se bom se vrnil, ko bom govoril o Plotinovem "odporu" do fizicnega.

Pri nadaljni analizi Plotina me je malce zbegala njegova trditev, da dusa, oz. sfera Jezusa Kristusa povezuje snovno in duhovno. Pa potem pravi, da ima tudi dusa v sebi svoje duse, ki se povezujejo s snovnim in tako ustvarjajo posamezne stvari telesnega sveta.

Te posamezne dele sveta se v krscanstvu tudi pogosto malce konfuzno imenuje dusa. To je v formuli Oce - Sin - Sveti duh dejansko sfera Sv. Duha. Z drugimi besedami je to npr. v cloveku sfera custev, ki sirijo energijo, ki jo zopet omejuje, oz. ji da obliko sfera intelekta. Zopet pozitivni in negativni princip. Njima pa sledi clovekova podzavest, ki pa je ze zadnji korak oz. temelj fizicnega plana, plana materializacije tiste prve sile, ki je prisla iz Biti, t.j. iz Enega Nica.

Ko clovek doseze enost vseh the treh planov duse pride v sfero bozjega Sina, t.j. Jezusa Kristusa, ki se zato tudi imenuje sedez duse. Jezus Kristus je soncni bog. In kot pravijo kristjani ima on kot tak dvojno naravo, saj ima sposobnost zreti tako v duhovno kot v snovno. Ko Jezus Kristus zre v svojega Oceta - v sfero Biti, takrat kristjani pravijo Jezusu Odresenik sveta, saj takrat vodi duso v nesnovno, da tako recem. Takrat sledi zivljenski sili k njenemu izvoru. Ko pa kristjani upodobijo Jezusa Kristusa mucenega in trpecega na krizu, kot zrtvovanega boga, takrat Jezus Kristus vodi zivljensko silo iz duhovnega dol k snovnemu, oz. zre dol v bozje kraljestvo.

Ta princip pozna tudi Plotin, ko pravi - sestop od enega in vzpon k enemu. Princip vzpon k enemu je poznan mistikom, sestop od enega pa poleg prvega magom. Namrec edino princip sestopa od enega omogoca cudeze, ki jih je v veliki meri delal tudi Jezus Kristus. To je princip vodenja zivljenske sile v fizicni plan po lastni volji, ki pa mora biti hkrati tudi volja Boga - Oceta itd.  Zato se takemu cloveku v prispodobi tudi rece bozji clovek oz. bozji sin, pa polbog itd., saj se v njegovih dejanjih zrcali bozja volja.
Vsi cudezi, vsa duhovna dejanja, ki niso v skladu z bozjo voljo so crna magija. Izredno lepa in zelo pogosto povsem napacno razumljena dogma RKC. Zaradi takih ucenj bom jest vedno branil RKC, pa ce Rode strelja se take kozle.

Zgoraj sem hkrati opisal tudi samo en del dogme o troedinem bogu. Drugi del je precej abstrakten, pa ga se sam ne razumem prevec, ce sem cist odkrit.

Zdej sem v bistvu na kratko opisal  "sestop Boga", kot bi ga skozi Plotina videli kristjani. Zadevi sta ocitno povsem kompaktibilni. Vsaj kar se mene tice. Ocitno gre za en in isti izvor znanja. Bom jutri podal se njegov vzpon k Bogu, ki ga Plotin zacne pri materiji, oz. v fizicnem planu, oz. v krscanskem bozjem kraljestvu.


Se nadaljuje...
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: simptomi religioznosti
Reply #152 - 18.02.2003 at 04:16:32
 
a_hero wrote on 17.02.2003 at 23:21:50:
Realbe,
Spodaj pisem o Plotinu in krscanskem vidiku njegovega ucenja. Ten-nej sicer pravi, da je tudi krscanstvo crpalo iz Plotina (ce se ne motim), jaz pa bi raje rekel, da imata Plotinovo in krscansko ucenje isti izvor. Do morebitnih razlik v ucenju in praksi pa prihaja pac zaradi razlicnih tradicij. Plotin je pac pripadal helenski, kar je moralo neizogibno pripeljati do razlik. Tko, da naj bo to hkrati tudi odgovor tebi.


Seveda imata isti izvor - platonizem.
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti
Reply #153 - 18.02.2003 at 18:37:29
 
Jst, daj objavi svoje nadaljevajne raprave še tukaj, pol gremo naprej z debato simptomih religioznosti  II
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=vera;action=display;num=104558966...
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 ... 9 10 11