|
Jst
Guest
|
Titud,
Moram reci, da mi je text, ki si ga ti izvlekel iz Plotinove filozofije naravnost vsec, saj resnicno v nekaj stavkih zajame vso njegovo modrost. Men osebno taki texti sicer ne pomenijo veliko, saj v njih pac zelo redko vidim neki prakticni vidik zadeve. Ampak, v tem se je dalo dejansko res dobr potegnt vzporednico s skritimi ucenji krscanstva, tko da mi je zadeva res blizu.
Namrec, ideja o enem je pac vsesplosna ideja o enem bogu, o enem izvoru, ki ga ne mores spoznati, saj tisti, ki ga je dosegel, se ni vec vrnil. To je dejansko podrocje v katerem naj nebi bilo bivanja, vendar je hkrati vsepotentno. Je popolen nic, vendar hkrati potencial vsega. Sem ze rekel, da je npr. magijska slika te sfere prazen prostor nekje v vesolju z vsem svojim "nicem".
Nato pride iz tega nica iztekanje. Iz njega pride ven cista sila. Ta sila je kot taka v bistvu slepa, povsem nekorista, dokler ne dobi forme, oz. oblike. To sirjenje in na drugi strani krcenje sile je nato prisotno skozi vse plane vse do fizicnega plana. To je v filozofiji izrazeno skozi moski oz. pozitivni princip, ki sili daje gibanje oz. siritev in na drugi strani skozi zenski oz. negativni princip, ki silo krci oz. omejuje z edinim namenom, da ji da obliko in s tem vrednost. Sila brez oblike je pac slepa sila.
Iz tega nato sledi tudi princip zla, ki je ponavadi eno najbolj nerazumljivih ucenj duhovnosti. Po principu zgoraj je negativno zlo, ki omejuje oz. rusi zato, da omogoca rast OK, pozitivno zlo, ki raste zato da lahko rusi pa ne.
Plotin je v svoji filozofiji opisal sfero duha precej natancno. Pravi, da je to sfera pralikov, ki bi jim lahko rekli tudi sfera arhetipov. V prid moji tezi zgoraj Plotin pravi, da sferi duha, po principu biti pripadata principa vztrajanja, ki pomeni princip gibanja oz. pozitivni princip, ki pa ga po drugi strani omejuje princip identitete, oz. kot tak negativni princip. Nato jima sledi princip gibanja, oz. zopet pozitivni, siritveni princip, ki pa ga omejuje zato negativni princip razlicnosti.
Za zadnja dva principa pravi, da omogocata misljenje. Naj najprej povem, da sta to zadnja dva principa pred krscanskim principom oz. sfero Sina t.j. Jezusa Kristusa oz. sedezem duse. Onadva omogocata misljenje zato, ker sta to prvi sferi na poti izliva zivljenja iz biti, ki dejansko vsebujeta neke ideje in samo ideje oblik, ki so nato v koncni fazi prisotne v fizicnem planu. K tema sferama se bom se vrnil, ko bom govoril o Plotinovem "odporu" do fizicnega.
Pri nadaljni analizi Plotina me je malce zbegala njegova trditev, da dusa, oz. sfera Jezusa Kristusa povezuje snovno in duhovno. Pa potem pravi, da ima tudi dusa v sebi svoje duse, ki se povezujejo s snovnim in tako ustvarjajo posamezne stvari telesnega sveta.
Te posamezne dele sveta se v krscanstvu tudi pogosto malce konfuzno imenuje dusa. To je v formuli Oce - Sin - Sveti duh dejansko sfera Sv. Duha. Z drugimi besedami je to npr. v cloveku sfera custev, ki sirijo energijo, ki jo zopet omejuje, oz. ji da obliko sfera intelekta. Zopet pozitivni in negativni princip. Njima pa sledi clovekova podzavest, ki pa je ze zadnji korak oz. temelj fizicnega plana, plana materializacije tiste prve sile, ki je prisla iz Biti, t.j. iz Enega Nica.
Ko clovek doseze enost vseh the treh planov duse pride v sfero bozjega Sina, t.j. Jezusa Kristusa, ki se zato tudi imenuje sedez duse. Jezus Kristus je soncni bog. In kot pravijo kristjani ima on kot tak dvojno naravo, saj ima sposobnost zreti tako v duhovno kot v snovno. Ko Jezus Kristus zre v svojega Oceta - v sfero Biti, takrat kristjani pravijo Jezusu Odresenik sveta, saj takrat vodi duso v nesnovno, da tako recem. Takrat sledi zivljenski sili k njenemu izvoru. Ko pa kristjani upodobijo Jezusa Kristusa mucenega in trpecega na krizu, kot zrtvovanega boga, takrat Jezus Kristus vodi zivljensko silo iz duhovnega dol k snovnemu, oz. zre dol v bozje kraljestvo.
Ta princip pozna tudi Plotin, ko pravi - sestop od enega in vzpon k enemu. Princip vzpon k enemu je poznan mistikom, sestop od enega pa poleg prvega magom. Namrec edino princip sestopa od enega omogoca cudeze, ki jih je v veliki meri delal tudi Jezus Kristus. To je princip vodenja zivljenske sile v fizicni plan po lastni volji, ki pa mora biti hkrati tudi volja Boga - Oceta itd. Zato se takemu cloveku v prispodobi tudi rece bozji clovek oz. bozji sin, pa polbog itd., saj se v njegovih dejanjih zrcali bozja volja.
Vsi cudezi, vsa duhovna dejanja, ki niso v skladu z bozjo voljo so crna magija. Izredno lepa in zelo pogosto povsem napacno razumljena dogma RKC. Zaradi takih ucenj bom jest vedno branil RKC, pa ce Rode strelja se take kozle.
Zgoraj sem hkrati opisal tudi samo en del dogme o troedinem bogu. Drugi del je precej abstrakten, pa ga se sam ne razumem prevec, ce sem cist odkrit.
Zdej sem v bistvu na kratko opisal "sestop Boga", kot bi ga skozi Plotina videli kristjani. Zadevi sta ocitno povsem kompaktibilni. Vsaj kar se mene tice. Ocitno gre za en in isti izvor znanja. Bom jutri podal se njegov vzpon k Bogu, ki ga Plotin zacne pri materiji, oz. v fizicnem planu, oz. v krscanskem bozjem kraljestvu.
Se nadaljuje...
|
Home
Pages: 
