Quote:


Gape, ko si vprašov, če te po tejle moji zgornji definiciji prištevam med antikriste. Po moje s cerkvijo ni možno debatirat o tem, kolk je njen nauk o kristusu in njegovem duhovnem izročilu 'avtentičen', kolk pa ne. S tem a priori izražaš dvom v dogmo, na kateri cerkev stoji in pade. S tega stališča si za cerku antikrist, morda še hujši, kot če bi v svoje interpretacijo kristusovega nauka niti ne imel oz. bi vanj v nobeni obliki ne verjel. Ker cerkev kot občestvo temelji točno in samo  na skupni  interpretaciji, ki se kaže v vskadnjem prakticiranju. Krščanstvo kot religija ali filozofija pa je po moje en širši pojem, ki prakticiranja ne predpostavlja kot samoumevno. Tle tebe pa mene pa nas večino po moje cerkev jemlje kot antikriste, čeprav sami v enem religioznem smislu niti nismo oz. nočemo bit.

O rodetovem predstavljanju vloge cerkve v naši družbi
pa to: je res strokovnjak in naš občutek, da je brez posluha  za družbeno realnost, je varljiv. Cerkveno občestvo se  na videz res utrjuje na kolektivitetah, v katere se je zapezala prav  'kontinuiteta', ko je za svojo poularnost prevzemala cerkvene vzorce in se v njih iztrošla. Ma Miro v tem kontekstu prav, ko prav, da cerkev morbidno kontinuiteto oživlja, da z njim lastno smrtnost prekriva. Je tud gape naštev en kup izrazov, ki po njegovem v pridigo ne sodijo. Večina jih res sodi v kategorijo upravljanja z množicami in bi jih lahko uporabu  marketiški strateg kakšne korporacije. Rode cerkev res profanira v  eno posvetno združbo, ki hoče dat konkreten napotek za vsako obnašanje in usvarit točno določen življenjski stil, razločen od drugih. Posega skratka v posvetno sfero in se skuša utrdit na področjih, ki jim tradicionlano obvladujejo pragmatični ateisti. Iz osvojenih pozicij, ki zarad svoje posvetnosti pa kratkotrajne veljavnosti/muhavosti cerkvi kot večni inštituciji  na dolgi rok nujno škodijo, bo pol z atesti zdilal en nadzor nad državnimi mehanizmi vplivanja na idelogijo potencilanih članov občestva (šolstvo, kultura..). Potem  rodetu občestva ne bo treba utrjevat s prižničnim marketingom, saj se bo molilo po šolah pa koncertih pa otvoritvah fabrk pa supermarketov...                
   
Me veseli za samsonov come back. Ampak samson, mene pri teb zanima predvsem  psihološka podstat tvoje religioznosti, ne tolk nauk, na katerega se tvoja religioznost navezuje/navdihuje pa občestvo, v katerem se utrjuje. Jest na nauk gledam bolj kot na en tehničen pripomoček, ki religiozno čustvo sistematizira pa organizira, tko da v njem ne izgoriš pa da se z njegovo pomočjo orientiriraš, kje se duhovnih sferah nahajaš. Bom drgač povedal: jest si ne znam predstavljat, zakaj  bi si najprej moral personificirat  boga v jezusa, v katerega bi pol vložu svoja ljubezenska čustva in bi pol na tak način vzljubu boga in s tem posredno transcendirov ljubezensko čustvo na vse kar on je. Jest mam eno ljubeznsko čustvo do vsega kar je, že v seb. Res da spričo mojih osebnih izkušenj in vrženosti v ta čas in prostor komaj dremlje in se morda komaj vidno prebuja, ampak čutim, da vsaj v potencialu je. Tega filinga pod nobenim pogojem nimam namena zakockat skoz kakšno občestvo pa njihovega boga, pa če mi še tko tostransko pa celo onostransko jamstvo ponuja. Zato jet tebe tle rabm, da poveš, a si ga ti skoz svoje občestvo dejnasko pripravljen do konca pa brez ostanka razkrit.  A si do religiozne izkušnje prišel sam al pa ga morda dolguješ občestvu, ki te nanjga zato morda drži z zgrožnjo pred odvzetjm oz. izobčenjem tko kot mati, ki veže svojga otroka nase zato, ker mu je 'slučajno' ona nudla filing  prve  tuzemske ljubezni? Ali je religiozno čustvo res mogoče vzbudit pa razvit pa  le skoz občestvo in njegovo vero/kulturo? A  je pol  sploh možno en krtičen odnos do svojega občestva zavzet pa občestvo skupaj z vero odpikat, če ne gresta vkup s tvojim  induvidualnim/intimnim spoznanjem boga?

Evo to so psiho-spiritualne dileme enega religioznega atesista, ki bi jih rad tud s samsonovo močjo pa modrostjo razrešu.    

Kdo hoče koga žaliti je razvidno že iz samega naslova, katerega namen je že v izhodišču postaviti pod moralni vprašaj pripadnike civilnodružbene organizacije, kot je RKC. Sem pripadnik RKC in trdim,  da če bi tule prisotni vsaj enkrat ali morda dvakrat  šli pogledat cerkev od znotraj (po možnosti med sv. mašo), bi videli, da je polovica tule izrečenega huda nestrpnost, oz. manifestacija strahu, ki seveda sledi iz nepoznavanja. Po taki zgodovini  česar drugega objektivno seveda tudi ne gre pričakovati. Cerkveno "sceno" poznam kar od blizu. Navadno sem prisoten pri Karitasu ali pri skavtih, kadar naredimo kako akcijo socialnega značaja, za kar bi sicer morala poskrbeti "demokratična in socialna" država. Polna usta so vas obtožb, kako je Cerkev bogata, kako ji gre samo za denar, oblast. Temu pač ni tako. Ljubljanjska škofija recimo je v veliki finančni regresiji, ker se je z določenimi socialnimi projekti prezadolžila, denacionalizacija pa je nekako obstala na mrtvi točki. Kruh in ostale jestvine, iz katerih navadno skuhamo brezdomcem kosilo ponavadi župniki in laiki vozimo po Ljubljani in  drugod s svojimi avtomobili, Karitas pa nam včasih pomaga z kakšnim (skoraj odsluženim) poltovornjakom. Cenim Samson tvoj trud, ki ga vlagaš tule na forumu, vendar se mi zdi, da ostali nikakor nočejo in nočejo razumeti za kaj sploh  pri stvari gre.

Glede dr. Rodeta je Samsom pravino povedal. Gre za velikega in izobraženega teologa, ki je svoj drugi doktorat  dosegel na sloviti Pariški Sorboni. Kdor pozna to univerzo ve, da so proti njej Harvard, Yale in Cambridge prava malenkost. Sem in tja dr. Rode na tej fakulteti tudi predava, v franciščini seveda. Res pa je,  da je nadškof ubral za nas, demokracije in svobode govora nevajen narod, precej nenavaden ton - stvari pove jasno in zelo neposredno. Kdo bi mu zameril? Hja, predvsem tisti, ki molzejo davkoplačevalski denar na račun netenja nestrpnosti na relaciji državljani - Cerkev. Prepričan sem, da cenjeni in razgledani Miro pozna izrek "divide et empera".
Tudi sam bi svetoval tule prisotnim, naj le vzamejo kdaj v roke kakšno Rodetovo knjigo in zagotavljam, da ne boste razočarani. Za začetek svetujem "Stati inu obstati", kjer se zares izkaže za velikega Slovenca, pa tudi njegova ljubezen do naroda in do kulturnega izročila je tu  kristalno jasna. Morda površen citat iz te knjige: "seveda je jasno, da verouk NE SME biti del pouka v javnih šolah, saj sta država in Cerkev ločena..."Dovolj nazorno???     Zato se le malo ohladite, stopite korak ali dva nazaj in poglejte na stvari iz malo bolj kritične distance.  Kritiko si seveda zasluži tudi Cerkev, saj ljudje v njej nismo popolni, pa naj gre za škofe, duhovnike ali laike. Zaželeno pa je seveda, da bi bila kritika konstruktivna in dobronamerna, saj bo le kot taka dosegla svoj namen. Jaz pa vas pozivam, da ste malo bolj kritični, ko prebirate Delo, Mladino in recimo Sobotno prilogo. Je res vse suho zlato? Je res svarilo pred razmišljanjem s svojo glavo (Rode  - pridiga) odveč?

Zdravo Edi!

Žal te moram razočarati in pustiti tvojo vedoželjnost nepotešeno.  Po eni strani ne vem natančno, katera vprašanja te zanimajo, po drugi pa je moje znanje pomankljivo in bi moral pogledati in odpreti še marsikatero knjigo. Tako je  s tem. Kar se pa mene tiče se je Samson zelo potrudil, za kar mu gre vsa hvala in čast 8) Tudi drugi ste se potrudili pri zagovarjanju svojih stališči, čeprav pogrešam odprtost, oz. vseprevečkrat naletim in opažam predsodke in podtikanja - namesto argumentov. A sem od vskega od vas vzel le najboljše (upam), za kar sem vam vsem po vrsti hvaležen.
Mir z vami in sorry Edi, ker si ostal brez odgovora  !

pirx_ wrote on 26.08.2002 at 19:50:52:

kako nej to rečem da ne bo trdo izpadlo ... ker sm faking trd, če še ne veste ... zlo trd, kdo bi reku trmast.
sam sm bil vzgojen v krščanskem duhu, oboji stari starši so hodil k maši, babici še sedaj, en dedi nič več, je umrl že, tadrug pa je tolk bolehn da mislm da redko zaide k maši. ta krščanski duh ki me j e vzgojil je bil tak in tak, ne rečem da je povsod tak, niti slučajno ne, ampak je bil tak kot je bil in mi je dal to kar mi je dal. šola kot vsaka druga. čeprov vseeno malo drugačna kot šola strojna šola, al pa fri. drugačna. zapisala je popolnoma druge vzorce kot sšs in fri. ta duh vzgoje je vzgojil vse sorte ljudi v naši familiji ... nebi v detajle, bom samo reku da ta mrtu dedi je bil petrolov (glavni) finančnik, ta najbolj vneta molilka rožnih vencov (babica) pa snažilka.
in oboji so imel in flet in vikend.
nekako mi ponekje pojejo da so bili krščanarji zatirani od kontinuitete in da so še danes, in da krščanarke niso mogle bit učiteljice, in da so naskrivaj hodile k maši ... pa jest VEM da ni blo tko.
in da tudi danes ni tako ... pri nas ... ZAME

od vedno mi neki ni šlo skupi pri tej cerkvi, pri dogmah, pri obredih ... pri čemerkoli kar so ti dogajali, tega nikol nisem znal ubesedit, danes znam, znanje mi je dal sai baba, u bistvu posodil besede ... razhajanje med mislimi, besdedami in dejanji ... pa nism nikol vidu duhovnika slabih svari delat ... NIKOL ... pa sm jih velik spoznal ... ampak ... občestvo je blo bogo ... dogma ni zmogla ljudem odgovoriti na vprašanja ... duhovniki so lahko, ampak brez dogme ...
danes tud vem kaj je narobe, to da jezus ni bil BOG, niti Bog, ampak samo človek, človek kot vsak drug, samo z drugačno nalogo in z več energije in dovolj znanja.
nič drugega.
mogoče je pavel to pogruntu takrat ko se je srečal z jezusom v damaščanski občini al kje že, ko se je spreobrnu, kao, in spreobrnjen kasneje spisal pisma korinčanom in podobna sranja, ki so bila kilometre od jezusovega nauka.
mogoče.
mogoče je on zanalašč narobe interpretiru jezusovo zmago nad telesom.
mogoče.
mogoče se je pa samo zmotu, neumen kolkr je že bil, obseden od pobijanja krščanov.
mogoče se mu je pa tko izpolnila ultimativna želja, lahko jih bo moril še dolgo po svoji smrti.
mogoče.
hopla
kaj pa če je vse res?
mogoče pa ni nič res.
mogoče pa je jezus res umrl na križu
in potem od mrtvih vstal
čene je prazno vaše oznanilo
in mrtva vaša vera

kaj pa potem sploh še ostane



ja pa še tole ... sex in to
tovrstna spolna vzgoja kakršno se prakticira v krščanskih okoljih (tudi našem) ni vredna piškavega oreha ... jest mam zato dokaze, zase in ostali jih imajo zase ...

imho ... brez cerkve kot take, bi bilo moje spolno življenje boljše ... že prej.

titud wrote on 26.08.2002 at 12:52:38:


Bi rekel. Pa še to, kar zadeva pridigo, ki jo tako z veseljem mnogi "ocenjujejo": Kaj sodi v neko pridigo in kaj ne, lahko sodijo predvsem pridigarji sami. Mi lahko pravimo, da nam je všeč, ali pa da nam ni. Težko pa bi bili mi poklicani soditi o tem, kaj sme pridigar reči, kaj ne. Če se že čutimo poklicane, nas verjetno naši občutki varajo. Samo to, k pravilnosti kritike pridige dr. Rodeta. Kdor je ni bral z namenom, da bi jo razumel, je pač ne more razumeti, pa jo bo zato le kritiziral. In s kritiko se človek zelo izpostavi, nekako razgali samega sebe, ne samo tistega, ki ga kritizira. Tako gledam jaz na to stvar. In s te strani mi je obravnavana kritika zelo veliko povedala, mnogo več sem videl v teh kritikah kot pri samem branju pridige...

   
titud wrote on 26.08.2002 at 12:52:38:


No, ta drugi del tudi mene bolj zanima. Hvala za vprašanja, toda veliko jih je in potreboval bi mnogo prostora, če bi hotel na vse dovolj natančno odgovoriti. Zato mi ne zameri, če bo odgovor pomanjkljiv, saj bova lahko še nadaljevala.

Kaj je podstat moje religioznosti, te zanima. Imaš prav, čeprav tega tako ne rečeš: to ni nauk, o katerem sprašuješ, to je prej naravnavnost moje narave, moje osebnostne biti, ki ima posebno lastnost, ki ji pravimo religiozna komponenta. To mi je dano, ali, če hočeš, prirojeno. Seveda mi je vernost oblikovala tudi krščanska skupnost v kateri sem živel in odraščal. Toda tudi jaz sem prišel v času pubertete do tistega bolečega razpotja, ko sem postavljal pod vprašaj prav vse, kar so mi govorili starši, kar mi je govoril g. župnik, kar sem bral v verskem tisku in pozneje v Sv. Pismu. Seveda tudi prav vse, kar so mi prav kontra načrtno dopovedovali v šoli. Zelo sem se zanimal za marksizem in praktično za vse sodobne ateistične filozofije. Moj priljubljeni sodobni filozof je bil Sartre. Zaradi njega sem si lomil zobe s francoščino, da bi ga mogel brati v originalu. No, vseeno sem ga raje bral v nemščini, ki sem jo neprimerno bolj obvladal kot francoščino. V gimnazijskih letih sem bil zelo blizu ateizmu. Toda hotel sem biti pošten, in sem prav tako resno študiral religije, predvsem krščanstvo, kot protagoniste ostalih svetovnih nazorov, seveda tistih, ki so bili bolj vidni v mojem neposrednem okolju. In nekje ob koncu gimnazije sem se nekako "odločil" za Kristusa. Odločil pišem zato, ker niti ne vem, ali je bilo potrebno se ne vem koliko odločati. Kristusa sem namreč kot Boga človeka doživel v sebi na zelo oseben, prepričljiv način. Boga sem nenadoma zaznaval v svojih globinah zelo razločno. Nikdar doslej tega procesa nisem ne vem kako analiziral, toda vem, da sem šele tedaj postal prepričan vernik. Toda bil sem zelo kritičen, kar sem ostal do danes, obenem pa sem hotel biti pravičen. Mogoče je v tej moji nagnjenosti k resnici in pravičnosti nekaj tiste moje zagnanosti, ko je treba stopiti resnici v bran.

Zavedam se, prijatelj titud, da ti s tem še zadaleč nisem odgovoril na vsa vprašanja. Sicer pa je za to še čas. Pa tudi res je, da je mnogo lažje vprašanja postavljati, kot pa nanje hitro odgovarjati, še zlasti, če gre za tako osebna vprašanja.

To, kakšna je katera pridiga bi raje kar pustil. Naj sleherni ocenjuje zase. Tako in tako je bila namenjena samo kristjanom, kaj bi se torej toliko mučili z njo. Gotovo bi se s tem izognili marsikakšnemu nesoglasju. Tako gledam jaz na to stvar.

P topel pozdrav vsem!

Samson

Quote:


Pozna, pozna... Pravilno se napiše "divide et impera".
Ne pozna pa Miro nikogar, ki bi molzel davkoplačevalski denar na račun netenja nestrpnosti državljani-cerkev. Morda bi nam pa ti zaupal kakšno ime?

Če bi pa kdo naročil take storitve, se priporočam... Človek najbolje opravlja tisto delo, ki ga veseli.

Quote:


Se strinjam. Nadzorovat, kaj je kdo v pridigi 'smel' rečt, res spominja na udbovske metode kontinuitete.  Si pa pridigar takšne reakcije lahko vzame  tud kot priznanje njegove lastne družbene pomembnosti pa moči. V tej luči pa se rode rad sonči pa boljš znajde kot pa v eni senci religiozne kontemplacije, v katero bi ga  neverujoči radi potisnili. Za verujoče ne vem, ampak mene bi v svoje občestvio lahko le na tak način potegnu.  Valentina, tud men je bil šuštar bolj domač, ampak midva se nimava člana RKC, al kaj?

Quote:


Ja, existencialisti so bli zakon tud zame, posebno camus, ki je imel v soji filoziji absurda tud humanistično noto. Ampak si se moral počutit zares odtujenga od vsega, da si jo zaštekal. Ti je trasirala pot v drugo skrajnost, v eno ljudomilost, en ljubezenski odnos. Ti v religioznem smislu, jest v posvetnem... Jest sem o tem več na drugih, bolj osebnih  topikih napisov. Tale je bolj splošne narave, cerkev pa to, zato te res vabm, da se še kje druje oglasiš. Je zdaj živahno tud na topiku erotika v duhovnosti, kjer bi sigurno imel tud ti kaj za dodat. Razabremen se mal te vloge cekrvenega zaščitnika, v katero smo te potisnili. Pa vprašaj kaj, ne se obremnjevat s tem, da moraš vse vedet. Jest sem dejansko šele  tle prvič začel določene stvari artikulirat, med sabo povezovat  pa stališča oblikovat. Maš ti po moje mal prednosti, ker si se jih skoz svoje občestvo nauču izražat, pa tud  kakšno bremzo, ker ti je občestvo pod prste gledalo. Tle gor ti ne, vsaj direktno, pa si mal več svobode vzem. Ti ne bo žal, se ti bomo skušal s svojimi stališči oddolžit, eno iskrenost s tabo delit. Mi je žal, da si tako na trdo vletu, ampak kar ne ubije, utrdi. Te je tvoje občestvo očitno tud za take primere pripravlo. Jest sem bolj prosti strelc pa si v bolj abstarktnih zadevah iščem opore, pa so mi fantje pa punce dokaj grob vpad na tale form kar dobr zamortitiziral. Tolk dobr, da sem jih kar sprejel za eno svoje občestvo, čeprav skor nobenga osebno ne poznam. Samson, bi ti res vsaj en del te lastne izkušnje privošču pa s tabo še naprej tle gor delil.