jezusu za rojstni dan
(pa še enmu, pa še vsem ostalim, k ga dons nimamo)
titud wrote on 20.12.2005 at 17:06:47: Ne vem, zakaj bi se morala ljubezen zaciklat (v?) točki navezanosti na svoj objekt.
če so predpostavke tuki nekje:
vida wrote on 25.12.2005 at 06:59:40:(ljubezen) lahko živimo le v odnosu do konkretnega drugega
se ona mora zaciklat ... če prej ne, ko zmanjka 'konkretni drugi', če prej ne, ko konkretni drugi več ni 'vreden' ljubezni ...
bog kot tak, ni konkretni drugi - imho - je glih tolk, kollkr je moj pravi jaz konkretni drugi ... drugi že je ... ni pa glih 'konkreten' ... rang za prjet al pa dokazat
ne bi hotu česarkoli ali kogarkoli omalovaževat ampak ta ljubezen, ljubezen do konkretnega drugega - enost z njim/njo, je ljubezen drugega nivoja (od sedmih). Ljubezen do vseh ljudi - vseh 'konkretnih drugih' je četrti nivo ljubezni. sredina poti. v zemeljskih - orlovih sferah. LJUBEZEN do boga - enost z njim, pa na sedmem nivoju.
je ta ljubezen (drugega nivoja - čustvena in to) super in fino in fajn, je pa to samo 2/7 poti.
Ljubezen kot taka ni čustvo. je stanje, je način življenja - in tudi posledica njega.
človek je u bistvu razdeljen na dvoje
na spodnji - fizični (od 1 do 4)
in zgornji duhovni del (od 4 do 7)
v 4 - srcu - se ta dva svetova srečata.
in vse je interconnected, samo da se od gor dol gre brez problema, od spodi navzgor pa precej težje ...
če si tm že šu je lažje.
če greš prvič te je zihr strah
če greš prvič, moraš tkoitak najprej odstrant ovire, da sploh lahko greš.
(Dec 25th, 2005, 11:11am
Dec 25th, 2005, 11:33am)