Danes sem spoznala nekaj kar me zelo boli, zato sem se odlocila da o tem nekaj napisem.
Clovek pricakuje da ga bo, v konkretnem primeru partner, ljubil takega kot je, kadar je up ali down ... kadar je jin ali jang ... saj ni vazno ... Potem sem se pa zalotila, da sama ne sprejemam in to takih banalnih stvari ... ki so samo hrana za moj ego. Gre za zunanje stvari, fasade, ki nas fascinirajo, moškost, iscem nekega frajerja, al kaj? ene lastnosti ti zacnejo iti na zivce. Ma brez veze ...
Kaj ima to veze z ljubeznijo do nekoga??!!
In potem se mi tudi custva zablokirajo ... V takih primerih se resnicno sprasujem ali sem sploh sposobna ljubiti, cutim kakor da bi me bil sam en ego. To boli in kako to sprejeti, spremeniti? Da sem taksna a hkrati od partbnerja pricakujem ljubezen, ki je sama nisem sposobna dajati.
Kakor da bi mi tudi partner kazal mojo sliko.
V bistu pa kdaj drugic ful cutim in se blazno ujemam z njim, kakor da bi bila dva dela mene.
Sprasujem se tudi ali partnerstvo naredi take stvari, pojavijo se pricakovanja, da hoces biti z njim skupaj ... ampak mogoce bi taktat moral poceti nekaj drugega in te zacne to omejevati, da ne mores biti resnicen, svoboden??!! Ker kadar se vidiva po parih dneh je obcutek ljubezni mocen in se sprasujes kako si lahko takrat cutil drugace?
V bistvu sem zelo razocarana nad to ugotovitvijo, ker sem mislila da sem ze mal na visejm nivoju, da mi zunanje stvari ne pomeni toliko kot mi ... tezko je sprejeti, a hkrati pricakujes nekaj drugega ... in ce mi partnet rece da je pri njemu isto, obtozujem, da ni sposoben ljubiti, da je "povrsinski" clovek.
Kako iti cez te stvari? Ima kdo kaksen predlog?
Gre zato, da ga imam rada in me to zelo, zelo boli, nocem da je tko!!!!!
Hvala za pozornost,
Dina

Quote:


Odgovora ti ne znam dati. Lahko le delim s teboj to izkušnjo. Sem se znašla v obeh situacijah.
Da nisem zmogla česa sprejeti pri drugem. Pa ne samo to. Tudi zablokirala sem svoja čustva, kot si sama rekla. Torej, nekaj nesprejeti ali pa celo priti do točke, ko zablokiram čustva, kar je v resnici boleče. Boleče, ker se zgrozim, da se zaprem.

Toda, imam svoje omejitve. J**i ga.
Nisem svetnica. Nisem vedno močna. Nisem vedno dobre volje. nisem vedno zgovorna. Nisem vedno optimistična. Nisem vedno razumevajoča. Nisem vedno tolerantna. Nisem.. marsikaj.

Tudi sama sem se vprašala, koliko sem sposobna
ljubiti?

Andres wrote on 16.01.2003 at 20:27:13:


Bila sem tudi v poziciji, ko je patner pri meni opazil neko mojo lasntost oz. odsotnost te lastnosti.
Videl je, da to, kar je msilil, da tam je, v resnici ni.
In je bil presenečen.

V resnici ne morem vedeti, kaj pomeni sesutje neke iluzije o meni partnerju.
Si pa predstavljam svoje.
Kaj sledi temu, da se drugemu o meni sesuje iluzija?

Me lahko zavrne. Me lahko neha ljubiti. Se lahko umakne.
Predvsem pa je RAZ - OČARAN.

Ali ima to opraviti z ljubeznijo?
Z Egom? Ali sem lahko brez ega? Skoz?
ALI LAHKO LJUBIM? itd.

Da zablokiraš svoja čustva po mjem pomeni, da si bojiš razkriti resnico o sebi To je zelo nezdravo početje zate ter za človeka skaterim živiš.
Ko se zaljubiš ne vidiš ego Človeka vidiš sebe- svojo božanskost v njemu(to je tudi višji pomen spolnosti). S časom zaljubljenost usiha(zakaj? težko vprašanje) in tvoj ter njegov ego začneta tolči eden ob drugega.Najbolj pomembno po mojem je da razvijata srčno ljubezen močnejša kot je več ega bo požrla.Veretno to že imata če sta dolgo skupaj.
Potrebno je negovat utrjevat svojo ljubezen v srcu.
Kako ?
Veliko zakoncev dobi oporo v veri.
Če ne.
Potem sledi občutju, ne vem.
Vsekakor pa ne tajiti čustev to pelje v temo.

Lahko odhajaš in prihajaš iz veze v vezo, a dokler ne boš sprejela sebe takšne kot si, dokler ne boš brezpogojeno ljubila sebe, tudi drugega ne boš mogla in boš ostajala z njim, ker je pač tukaj, ker pač misliš, da ga imaš rada.
Ostati kjer si, je leahko, a naprej iti, je včasih nemogoče v danem trenutku.

Milka wrote on 17.01.2003 at 22:04:55:


JA! To pa sem. Zelo.

Kako naj tebi kdo preprosto odgovori Dina, ko pa sama toliko kompliciraš?

Saj ga imaš rada. Pa ne dovolj, to zmore vsaka samica.  Potrudi se, bodi bolj strpna in ne pričakuj kar naprej nekaj od partnerja. Lahko so take želje daleč od tvojih dejanskih potreb. Tudi vsakega človeka moraš imeti rada, da lahko sprejemaš sebe kot si. Kar pa še zdaleč ni isto kot ljubiti nekoga. Vsaka mama bi tako rekla za svojega sina, še potem verjetno, tudi če bi jo na oni svet spravil in ko bi lahko. Čeprav je ta vez močna, odkrito ljubezen do partnerja težko dosega.

To kar tebe zelo boli je kopanje po lastni notranjosti, ker rabiš "prosto pot". Preprosto se moraš sprejeti kot si. Vedi le, da smo si v tem enake gradnje. Uporabi to in ukorenini se v sebi, če zmoreš.

Ko se sprašuješ kaj naredi partnerstvo, poglej še malo okrog sebe. Seveda je enostavno gledat gor. Tukaj se že odvija ljubezen, kar je je! Razen seve, če je tebi v edino veselje, da prenašaš svoje blodnje na one, ki jih še na svetu ni. Dina, če le malo ljubiš, tega zdaj ne delaj.


Karmen

Io wrote on 28.01.2003 at 01:11:04:


Lep nasvet si ji dala Io.  Samo ni mi jasno, kako naj se ne obreemenjuje, če sama to povzroča.

Tebi je težko živeti tako v partnerstvu Dina? Imaš lepe možnosti, da še posvetiš. No na križ te ne bomo zdaj še pribijal.  Si trapa Dina? Včasih se pač ne da nič narediti.  Posadi raje kaj.


Karmen