Med nasimi prijatelji in znanci je kar nekaj takih, ki se vedno bolj
posvecajo t.i. duhovnosti, ki pa to v praksi ni. Na to kazejo s svojim
prakticnim delovanjem v vsakodnevnem zivljenju:

Stalno imajo polna usta raznih modrosti, odkrivajo nove prakse meditacij, ver, vodij
in ne vem se cesa. Stalno se udelezujejo tecajev, delavnic, hoidijo po zerjavici in so, kao
vsak dan bolj "dvignjeni" (duhovno), upajo, da bo "bad" karma kar sama sla od njih, da se bodo se za casa tega zivljenja toliko razsvetlili, da ne bo treba nazaj... SVASTA! In kaj delajo s
svojim zivljenjem in ljudmi okoli sebe? Nic dobrega:

- se kregajo, kdo ima bolj prav in vec ve o tem ali onem
- kupijo novo knjigo in potem je to to..
- partner jih ociutno izkorisca, se grdo obnasa, hinavscina - ampak, to vidijo kot del svoje naloge (da to obvladajo)
- v vsakem slucaju vidijo bozje delo, pa ceprav so mogoce to sami krivi
- razlog za vse slabe in dobre stvari iscejo ZUNAJ, ne znotraj sebe
- svoje PRIJATELJE ne gledajo vec tako, kot se to sploh dela, ampak so jim nekak izziv za merjenje kdo je bolj duhoven
- svojih otrok ne vzgajajo
- govorijo, da so nematerialni, potem pa vidis kako kopicijo svoj material


IN KJE BI LAHKO BIL VZROK TAKEMU OBNASANJU?
- Lenoba in nezmoznost nekaj narediti konkretno!
- Zafuranost preteklosti in preteklih dejanj, ki jih niso nikoli popravili ali izboljsali, sedaj pa jim    bo duhovnost to resila..(lahko, ampak ne na tak nacin)
- pozabili so kaj je v resnici pomembno njihovim bliznjim - t.j

- iskren pogovor
- razumevanje
- prijaznost
- poslusanje
- se in se

In najbolj ironicno je, da so tudi taksna dejanja osnova za duhovnega cloveka, vendar to manjka, saj so v tej duhovnosti samo teoreticno! Drugace pa se naprej blefirajo drugim in sebi, kako napredovali so, kako manj problemov imajo... Prijateljev pa pocasi zmanjkuje.

Quote:


To je narobe postavljeno vprašanje.
Od duhovnosti ne moreš biti odvisen. Lahko pa si odvisen od prepričanj.
"Duhovnost" pač je. Vsakdo je duhoven, le da se tega ne zaveda. In ko se zavedaš svoje duhovnosti, prenehaš biti odvisen.  
N. in Robi

Zgodbica za razmislit od de Mello-ta:
Versko prepričanje, je rekel učitelj, ni trditev o resničnosti, marveč le namig, ključ do nečesa, kar je skrivnost. Onkraj dosega človeške misli. Skratka, prepričanje je samo prst, ki kaže na luno.
Nekateri verni ljudje nikoli ne presežejo preučevanja prsta.
Drugi so zaposleni s tem, da ga sesajo.
Spet drugi uporabijo prst, da si iztaknejo oči, to so fanatiki, ki jih je religija ali (cerkvena) duhovnost oslepila.
Redki so, ki so dovolj odmaknjeni od prsta, da vidijo, na kaj kaže - to so tisti, ki jih imajo za bogokletne, ker so presegli verska prepričanja.

Odvisen od "duhovnosti" si takrat, ko želiš z masko, ki se ji reče duhovnost, skriti svoj pravi jaz. In to masko na vsak način obdržati. Ker se bojiš soočit s sabo, si od te maske odvisen.
Robi

Quote:

Čestitke. To je tisto, kar te bo pripeljalo do tistega, do česar moraš priti (da boš zadovoljna z življenjem) - do tebe.
Tudi jaz sem to dala skoz.
In se nasmehnem ob misli, da nikoli več ne bo res, da ne bi ničesar imela, ker bom vedno imela sebe.

Več boš razmišljala o sebi (in se manj ozirala na druge, kaj drugi rečejo), bolj se boš poznala, bolj boš vedela, kaj te veseli, kaj si želiš... in to bo potem resnična sreča in zadovoljstvo. Ne bo le igra, ki jo večina igrajo zaradi drugih.
N.

*samo skrbi me to,ker non stop o tem razmišljam,ker ne mine en dan,da ne bi tipu s tem težila*
to da te skrbi ni u redu, to da o tem razmišljaš je u redu
to da non stop, to ni u redu
to da težiš (tipu) itak ni u redu, ker ... ti nekomu ne smeš pomagat, tud če znaš, če ti on tega ne dovoli, še bolje je da te prosi - za pomoč. če hočeš pomagat pa on noče, in ti kr pomagaš ... je to u bistvu črna magija.

* dajem duhovnosti prednost pred vsemi stvarmi v mojem življenju*
to ni glih u redu, čeprov, zihr delaš še kej poleg tega da razmišljaš in meditiraš --- ali pač ne?

*ne znam se več sprostit,ne znam se pogovarjat o enih stvareh,ki naj bi ble hec,zabavne*
to ni u redu - včasih je treba tud to - če tega res ni ... si uzem čas točno za to ... to je težko, da pa se, zavestno.

*,itd,ker mi je to postalo bedasto,zapravljanje časa...itd.*
to je na žalost res, da je bedasto, pe ne glih te reči k si gor zapisala, ampak recimo, bife pa pijani modeli, pa nabijanje o nekih novih lepih avtih, pa športu in podobne bedastoče ... to je res izguba časa ... to je u bistvu čist tko ... izbereš kam boš usmeril(a) svojo pozornost.

to se dogaja tud men, da se velik ukvarjam s 'temi' rečmi in potem nekako 'zmanjka časa' za hec in zabavne stavri ... čeprov redko ... nikakor nebi mogu rečt - posplošit da kr skoz, je pa definitvno to večkrat tako, kot je blo učasih.


*To je to,kar me skrbi.*
to da te skrbi je slabo
*In ne vem,al je to v redu al ni. *
to vse, vsaj kot si napisala ni glih u redu

dobr pa je vedet da to kar ti opisuješ je predvsem v odnosu do tipa (mislm kakšna beseda - a se ti vidiš s tem človekom skupi čez 10 let?) ... in v odnosu je treba zlo pazit na pojem sprejemanje.
se reče ... velik stvari ki jih delamo in nas motijo in motijo tudi partnerja je tukaj samo zato da jih sprejmemo, šele takrt se lahko spremenijo, ali pač pogled na njih.
prej pač ne.
zdej kdo komu kaže kaj in kdo mora sprejet in kdo odpustit kaj ... tuki pač pravila ni ... tuki je samo intuicija ... srce, ki ti vedno in povsod pove kako in kaj ... in vedno ... preden kej blekneš 3x udahn (in izdahn seveda).

Quote:


Picola, ko praviš, da si okupirana z vsemi stvarmi... s čim pravzaprav? le napiši, drugače lahko le ugibamo kaj se ti dogaja

sicer pa - življenje JE duhovnost

kaj je duhovnost?
bolj ali manj je to ozaveščanje, raziskovanje samega sebe

in živiš, da raziskuješ

niti ne, da se učiš
raziskuješ, izbiraš, spoznavaš in sprejemaš za svoje, če ti je všeč

če ti morda pomeni duhovnost, da bereš knjige, ok ker tudi to je izbira
to je teorija z malo prakse
je pa tudi bolj čutno doživljanje vsega
popelje te v lep, globok notranji svet, ki ti daje vse
ne pa pravega, surovega izkustva
varuje te
ampak nekoč ti postane jasno, da ga moraš zapustiti

poznaš zgodbo o motovilki (deklici, ki jo čarovnica zapre v stolp)?

ločevanje svetov nima smisla (razen seveda tega, da doživiš to ločenost)

če ti pa ukvarjanje z duhovnostjo pomeni, da opustiš stare navade, ki ti ne ustrezajo več, ampak ZATO ker ti ne ustrezajo več, ne zato ker tako nekje piše, potem je pa vse v najlepšem redu in je to fantov problem, če tega ne razume

picola ah, privosci si malo miru noooo (verjetno so to tudi besede tvojega fanta)  

veš, da ni v redu, če se ne sprostiš
veš, da bi rada uživala v trenutku
veš, da te to neprestano razmišljanje izčrpava (!)

vse veš
in čutiš, da ni v redu

razmišljanje, analiziranje... čemu? - sem bil ne dolgo tega postavljen pred dejstvo

predpostavka:
če nekaj razumem, potem se mi poveča meja tolerance
ne obsojam stvari, za katere razumem, zakaj so se zgodile
razumevanje pripelje do večje strpnosti
in to drži

moja strpnost se je z razumevanjem sčasoma povečala za 100000%, iz česar sledi tudi, da precej lažje živim sam s sabo in z okolico

tako sem prišel do zaključka, da je "poskušati razumeti" zelo fajn način delovanja v življenju

in če ti je poleg ostrega razuma kot orodje na voljo še močna intuicija, potem lahko raziščeš in razumeš praktično vse kar se razumeti da
in nadalje raziskuješ še občutke in tudi občutke natreniraš tako, da so ti v veliko pomoč v življenju

vse lepo in prav

pa če se vrneva k razumevanju pa strpnosti

iz strpnosti pride sprejemanje, iz razumevanja strpnost, torej iz razumevanja pride sprejemanje, ampak, bodiva natančnejša, LAHKO pride sprejemanje in NI EDINI vir sprejemanja

lahko ne razumeš in ne sprejmeš (najbolj logično)  
lahko razumeš in sprejmeš (logično, fajn)
lahko razumeš in ne sprejmeš (npr dejanja, ki zadeva tebe in je različno od tvoje izbire)
lahko pa tudi ne razumeš in sprejmeš

zadnja možnost je ljubezen
ne razumeš in sprejmeš

ki te ne izčrpa, ampak celo napolni z energijo (!)
in če lahko privzameš nek način delovanja, boš izbral takega, torej ljubezen... razumevanje potem postaviš na drugo mesto

začneš pri sebi in to ne z razumevanjem in razmišljanjem "kako sebe izboljšati", ampak z ljubeznijo

ljubiš se, to pomeni, da se ne izčrpavaš
če to pomeni, da ne smeš toliko razmišljat, je to to

lahko narediš kompromis in razmišljaš občasno
medtem se pa razvajaš (privošči si čokolado, savno, pojdi v kino), raziskuješ in počneš tisto kar te razveseljuje, napolni z energijo
ja, z energijo je treba previdno delat

in potem privzameš tak način delovanja tudi do drugih
ne poskušaš v prvi fazi razumet očeta ali mame, ampak želiš čutiti kako teče energija iz srčnega centra proti njima... poskušaš razumeti situacijo, z namenom, da jo boš rešila, pa lahko še vedno kasneje.. pa kar naenkrat je manj za rešit

in si samo ena mala "picola", ki ne more SAMA rešiti celega sveta... ah, kar objel bi te in držal toliko časa, da ne bi mislila na nič   kar pa res lahko stori mala deklica, je to da napolni svoje srce z ljubeznijo in z zgledom nauči tega še svoje bližnje...

medtem pa nabiraš energijo (razglabljanje te ne izčrpava več), s katero lahko storiš še več... ogromno lahko stori posameznik (praktično vse, kar se nam je kdaj zgodilo, so "zakuhali" posamezniki)

in ne skrbi, nič ti ne bo ušlo... razvajej se, občuti toplino srca in bodi pozorna

vse tole sem pisal tudi zase hvala za vzpodbudo!

"počasi spoznavam"
spoznala si, sedaj

"mogoče še nisem pripravljena"
pripravljena si bolj kot kdajkoli, sicer se ne bi spraševala o tem

kar lahko storiš danes, ne odlašej na jutri
ker jutri ne obstaja, vedno je jutri
sedaj se moraš odločiti
in sicer, da boš uživala v življenju

Quote:

Zgleda, da ti je na napačen način pomagal odpreti oči.
Kaj pričakuje od tebe ?
Se počutiš krivo, ker ne izpolnjuješ pričakovanj ?

Imam občutek, kot, da se obsojaš, namesto, da bi se sprejemala.
Namesto, da bi sprejela, se boriš. Bolj se boriš, bolj nimaš miru.
Zaradi česa ?