japka
|
Osho: DUHOVNIKI & POLITIKI- DUŠNA MAFIJA
KO RELIGIJA POSTANE CERKEV
RELIGIJA JE najvišji polet človeške zavesti- je individualno iskanje resnice.
Notranje resnice ni mogoče narediti za predmet skupnega znanja. Vsakdo mora iti vase; vsakokrat je to novo razodetje. Ni važno, koliko ljudi se je prebudilo, realiziralo. Tisti trenutek, ko boste to dosegli, bo popolnoma sveže- ker tega ni mogoče prevzeti.
Iskanje se v temelju sestoji iz poznavanja svoje notranjosti. Imate zunanjost, nobena zunanjost pa ne more obstajati brez notranjosti: sam obstoj zunanjosti je dokaz za notranji svet.
Notranji svet se sestoji iz treh plasti: misli so najbolj površinske, čustva so globje in potem je bitje- ki je vaša božanskost. poznati svojo božanskost, poznati svojo notranjost, je osnovno iskanje religije.
Vsi vaši čuti vas vodijo navzven: oči so odprte, da gledajo navzven, ušesa slišijo, kaj se dogaja zunaj, vaše roke se lahko dotaknejo tega, kar je zunaj. Čuti so vrat v zunanjost- in vedno pomnite, da vas vrata, ki vas vodijo navzven, lahko popeljejo tudi v notranjost; to so ista vrata skozi katera greste, ko odidete od doma in skozi katera se vračate. Samo smer se spreminja: zato, da greste ven, morate imeti odprte oči; da vstopite, morajo biti vaše oči zaprte- vsi vaši čuti se imirijo.
Najprej se srečaš z umom; vendar to ni tvoja resničnost. Čeprav se nahaja v notranjosti tvoje lobanje, to nisi ti- je odsev zunanjosti.
Vse misli so odsev zunanjosti.
Na primer: slep človek ne more razmišljati o barvah, ker jih ni videl- zato odsev ni možen. Slep človek celo teme ne more videti; in ker ni nikoli videl svetlobe ali teme zunaj, ni možnosti kakršnegakoli odseva. Slep človek ne ve če obstajata tema ali svetloba- obe besedi sta brez pomena. In če razčleniš svoje misli, boš odkril, da so v svoji notranjosti vse sprožene od zunanje resničnosti- torej so v osnovi zunanje, odsevajoče v tvojem notranjem jezeru zavesti.
Vendar pa zardi teh misli- in misli so ogromna množica v tebi, nabirajo se, ustvarjajo kitajski zid .... Preseči moraš svoje misli. In religija pozna samo eno metodo- obstajajo različna imena, vendar je metoda ena: budnost, pričevanje. Preprosto gledaš svoje misli, brez odklanjanja, brez obsojanja, brez vrednotenja- povsem si stran od tega; samo gledaš kako prihajajo in odhajajo po ekranu tvojega uma.
Ko se tvoj opazovalec izvežba, je misli vse manj- v istem razmerju. Če opazovalec predstavlja deset odstotkov tvoje energije, potem se devetdeset odstotkov energije izgubi v mislih; če tvoj opazovalec postane devetdeset odstotni, potem ostane v mislih samo deset odstotkov. v trenutku, ko si stoodstotni opazovalec, um postane prazen.
Ves ta postopek je poznan kot meditacija. ko prehajaš skozi misli, boš prišel do druge plasti, ki je v tebi- do čustev, do srca- ki je bolj prikrita. vendar pa je sedaj tvoj opazovalec celo sposoben opazovati tvoja razpoloženja, tvoje nazore, tvoja čustva, tvoje občutke- ne glede na to, kako težko opazni so. In uporabna je ista metoda kot za misli: kmalu ne bo več mišljenja, ne občutkov, ne razpoloženj. Presegel si um in srce. Sedaj je prisotna popolna tišina; nič se ne premika. to je tvoje bitje; to si ti.
Doživetje tvojega bitja je resnica.
Lepota tvojega bitja, je lepota eksistence.
Tišina tvojega bitja je jezik, ki ga eksistenca razume.
In biti nastanjen v bitju pomeni, da si prispel domov: tavanja je konec; borbe je konec.
Sediš v tišini zadovoljen sam s seboj.
Veličasten sijaj, ki je bil skrit, ti je razodet, kajti nisi ločen od resničnosti- si eno z njo. drevesa in mesec in zvezde in gore, vse je del ene organske enotnosti; tudi ti si del te organske enotnosti- postal si del Boga.
Religija, je človekov najvišji dosežek.
Iznad religije ni ničesar- pa tudi nobene potrebe ni. tvoje bitje je tako bogato, tako preplavljeno z blaženostjo, s tišino, mirom, razumevanjem, ekstazo, da postane življenje prvikrat resnično pesem, ples, praznovanje.
Tisti, ki ne poznajo religije, ne poznajo praznovanja. Vendar je organizirana religija povsem drugačna, zato vam moram jasno ponazoriti, da je pristna religija vedno individualna. V trenutku, ko postane resnica organizirana, umre; postane doktrina, teologija, filozofija- toda ni več izkušana, kajti množica ne more izkušati. Izkušnja se dogodi samo posameznikom- ločeno.
Skoraj takšna je kot ljubezen. Ne morete imeti organizacije ljubezni, tako, da vam ni potrebno skrbeti- organizacija bo poskrbela, duhovnik bo ljubil v vaš prid! Vendar se je prav to zgodilo religiji. Vsakokrat, ko kakšen človek odkrije resnico, ga nemudoma eden izmed najbolj prekanjenih delov človeštva- duhovniki- obkroži. Prično sestavljati njegove besede, začno razlagati njegove besede in začnejo pojasnjevati ljudem, da, če želite spoznati resnico, morate postopati po njih- so pokazatelji Boga! Same sebe lahko imenujejo preroki; lahko se okličejo za poslance; katerokoli ime lahko izberejo, vendar je resničnost takšna: sami so se določili za zastopnike Boga. Ne poznajo Boga, vendar v imenu Boga izkoriščajo človeštvo.
Organizirana religija je druga oblika politike. Kot sem vedno obsodil politiko kot najnižjo dejavnost ljudi- enako je moje stališče glede organiziranih religij. To lahko vidite: duhovniki in politiki so bili vedno v zaroti proti človeštvu. drug drugega so podpirali. Zadeve so si razdelili, tako, da vaše posvetno življenje pripada politiku- tam je on vladar; in vaše notranje življenje pripada duhovniku- tam je on vladar.
Včasih si tako začuden, zdi se neverjetno, da lahko celo v dvajsetem stoletju papež izjavi- kot je to storil pred nekaj meseci- da je neposredno občevanje z Bogom greh. Iti morate skozi duhovnike, po pravi poti- ker, če prično ljudje iti neposredno k Bogu, moliti k Bogu, bo miljone duhovnikov nezaposlenih. Ničesar ne delajo, vse njihovo delovanje je v tem, da vas varajo. Ker ne razumete jezika Boga in ker niste tako razviti, bodo samo za nekaj plačila- daritev njihovi cerkvi ali njihovem temlju- oni opravili posel za vas.
|