Um ima res neskončne razsežnosti. Men se včasi, ko malo blodim z mislimi zdi, da je moj um večji od cele Zemlje. Pa da je cela Zemlja čisto majhna. Na njej stojim, pa mi gledajo stopala čez. Ker je okrogla, mi včasih noga zdrsne in stopim za trenutek na tla, ki so celo vesolje. Ker je tako majhna, jaz sem pa tako ogromna, imam občutek, da bo Zemlja nekam odletela, iztirila bo iz svoje poti in jo bo z neznansko hitrostjo neslo, da se bo oddaljevala od tam, kjer sva prej stali. Mislim, da jo bom lahko ujela. Ker bom jaz takrat še malo večja kot sem sedaj. Prijela jo bom z roko in narahlo postavila nazaj na prejšnji tir, da bo šlo spet vse počasi in ne tako hitro, kot v trenutku ko je iztirila. Verjetno jo bom še malo upočasnila od današnje hitrosti. Ker to je prehitro. Pa bo šlo vse počasneje - vsi dogodki, vsi ljudje....Mogoče se bom po tem odselila na nek večji planet, ker Zemlja je zame premajhna. Res se mi zdi majhna in nestabilna. Tudi ko hodim po ulicah je vse nestabilno. Kot da bi se pri hoji dotikala tal le z delčkom stopal. Če moram v osmo nadstropje, pa je vse še manj stabilno, ker sem bolj od tal, vse še bolj niha....
Ulice so majhne, vas je majhna... Vse me utesnjuje. Ne želim si nikamor iti, ker je vse tako blizu, vse je tu, ničesar ne rabim iskati drugje. Ne želim si npr. v Ameriko, ker je le pol stopala daleč. Na poti v vesolje, ki je malo bolj daleč, bi si vsaj pretegnla stisnjene ude...

Tega je še ful. Za novo leto si želim, da me ne bi bilo strah takih misli, ki se mi porajajo. Pa sej takih me ni. Onih bolj čudnih.
Baje, da vse kar govoriš nekomu velja zate. Vse kar te na nekomu moti, te moti na sebi in vse kar želiš nekomu želiš sebi. Zato je novoletna želja kar direktno zame. (vam bi itak zaželela, naj se vam uredijo misli, kar bi itak veljalo zame )

Skratka zaželite sami sebi, pa povejte, pa bomo pol skup kej uresničl.

Želim spoznati rasvetljeno osebo... ta oseba je lahko kdorkoli =  jaz 8)

Vsem nam v pomoč:
--------------------------------------------------------
Buda ni dosegel razsvetljenja

Vsako vaše zadovoljstvo ali trpljenje sta povezana s samo enim pojavom: želiti ohraniti zadovoljstvo in se obenem zaščitit pred trpljenjem. Iščete nemogoče. Zato je težko. Vendar v bistvu ni težko; to je nemogoče. Nekaj takega se vam nikoli ne bo zgodilo. Karkoli delate, bo lažno – skozi takšen poizkus-trud, ne bo rezultatov.
Iz vsega ustvarjate upanje, svoj umetni raj. S poslušanjem mene, Bude ali Jezusa, je rojeno upanje. Ampak, ne rodim ga jaz, temveč vi sami. V moje besede VI projucirate upanje.
In tu tiči problem; vsako upanje, ponovno, je hrana za ego. Tudi upanje za dosego božanskega stanja, tudi upanje za razsvetlitev je samo upanje, ponavljam, hrana za ego.
Kdo je tisti, ki se trudi postati razsvetljen? Tisti ki se trudi je v bistvu problem. Nikdar in nikoli nihče ni postal razsvetljen. Razvetljenje se zgodi, toda nihče se nikoli ni razsvetlil. Šele ko ste prazni, kot prazna soba, se zgodi razsvetljenje. Šele takrat, ko ni nikogar ki se trudi, da bi se razsvetlil, pride.
Mi govorimo: Gautama Buda je dosegel razsvetljenje. To je laž. Gautama Buda ni nikoli postal razsvetljen. Buda je ostal nerazsvetljen. Ko njega ni bilo, šele ko je postal prazen, se je zgodilo razsvetljenje. Ko je nenadno nekega dne ugotovil, da samo sledi stare skice, absurdne sheme, ko je dojel:“Jaz sem problem in karkoli delam povečujem problem. To ni problem napačnega ali pravilnega delovanja, tega ali onega. Kakršnokoli delovanje izberete, bo to jačalo vaš ego.
Ko je Buda to dojel – in za to so mu bila potrebna leta – ko je do konca razumel:“Karkoli delam, vse to bo pomagalo mojemu egu, da postane močnejši – je odvrgel delovanje. V tem trenutku je Buda postal ne-delovanje, postal je absolutno tih.
Zapomnite si, to je problem:“Vi lahko tudi od lastne neaktivnosti, naredite aktivnost in obratno; Od aktivnosti lahko naredite možnost, da se prihod neaktivnosti pospeši. Seveda, takrat lahko vsekakor zgrešite.
Lahko stojite mirno, sedite v tišini, toda če v to vlagate napor, da postanete takšni, je vaš trud ničen. Vi takrat ne stojite, temveč se gibate. Če mirno sedite, in je napor vsega tega, da se trudite biti samo tiho, je vaš trud ničen, vaša tišina je lažna.
Ko je Buda dojel, da je on sam ta problem, ko je dojel, da bo vsako njegovo delovanje dalo večjo substancionalnost egu, je enostavno vse odvrgel. Takrat ni več vlagal nobenega napora v svojo tišino. Absolutno Ni poskušal ničesar več. In vse kar se mu je zgodilo, se je zgodilo samo po sebi.

by OSHO

Suzi,

Kdo Je Osho (evo tale linkec te popelje tja):

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=knjige_filmi;action=display;num=1...

in še, dobila si Message od MIKE

Eto, in nazaj. :