Robi wrote on 23.06.2002 at 17:45:55:



ne se sekirati zaradi tistih, ki v tvojem življenju ne zasedajo kakšnega posebnega mesta
in
v bistvu
se sekirati zaradi tistih, ki to mesto v tvojem življenju imajo…  

sekiranje je črna misel?
je ona dvojnost?
al je to mišljeno tako nekako da drugega imaš rad prvega pa ne?
al da maš u bistvu vse rada, ampak ene mal manj?
al kako?

***Ampak s tem samo še bolj poglabljamo svoj problem.
odvisno kako gledaš na besedo sekiranje pomoje
čeprov je res da moraš imeti rad vse ljudi ... nijanse so zajebane za 'razumet'

mogoče bi lahko reku npr
miška:
S tem samo še naprej odobravaš to, kar ti pravzaprav povzroča problem!

in ali tega res ne razumeš

ker spet ... če se mene ne dotakne tolk zlo tole ... tebe se pa ... in miške tud ... morš razumet TI da to ne velja za vse ... to sm dons že enkrat napisu ...

jedenje egota - vzorcev in to ... SEBI ga jej, drugim pa če te prosjo ... drugač ustvarjaš dvojnost ... in to ni fajn ni zate, niti zame, niti za nikogar ... to pa velja za vse - al zate ne?

OK, Gape, priznam, da je bila beseda nesrečno izbrana. Gre za to, da sprejemam vse. Tiste, ki so mi blizu in tiste, ki mi niso. Če uporabim tvoje besede, potem imam rada vse. Čeprav meni tale »imeti rad vse« ne zveni preveč domače… S tvojimi besedami torej imam rada vse, z mojimi besedami sprejemam vse. OK? Razlika pa nastopi pri tem, kako doživim njihovo razmišljanje in njihov odnos do mene. Pri tistih, ki mi niso blizu, si rečem - OK, so what?, pri tistih, ki so mi blizu, pa se potrudim razčistiti, analizirati, najti nek skupen jezik. To pomeni jaz do osebe, ona do mene ali vsaka del poti. Ali pa ostati vsaka na svojem bregu in to sprejeti. Gre seveda za tista stališča, ki so različna, kjer je stališče enako, je zadeva tako ali tako kristalno jasna.

Glede črnih misli pa – se trudim jih NE imeti… Verjamem namreč v tisto – kakor deluješ, tako se ti vrača…

Sem ti zdaj kaj jasneje odgovorila?

M.

Quote:


Razmišljam in razmišljam, pa ne vem, kaj naj naredim za sebe.
Trenutno pač nimam nobene želje.
Pišem pač samo tisto, kar se v nekem trenutku zavedam.

Lahko rečem samo to, da je prišel trenutek resnice.

Odprl se mi je nov svet in to podajam.
Je pa normalno , da je v vas strah. Ta strah je le ego.
Ego pa ne mara resnice.

Sem pač samo to, kar sem in to tudi bom, vedno.