| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Splošno, aktualno ... >> sprejemanje http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=988403498 Message started by sue on 27.04.2001 at 22:31:38 |
|
|
Title: sprejemanje Post by sue on 27.04.2001 at 22:31:38 Se vam kdaj zgodi, da zatajite sami sebe, da zatajite svojo resnico? Dan je mimo in sploh ne ves kdaj-vse, kar je, je praznina in sovrazis se.Kako dosec, da se resnicno ne sovrazis, da se resnicno sprejmes in da se mas resnicno rad? |
|
Title: Re: sprejemanje Post by gape on 27.04.2001 at 22:49:49 men se to glih ne dogaja (pogosto). to dosežeš tako da se trudiš in trudiš in trudiš ... |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Dejana (Guest) on 28.04.2001 at 09:58:14 Dobro vprašanje, če kdo ve odgovor, naj pove, tud mene zanima. Prebrala sem že en kup knjig na temo: Imej se rad, pa mi teorija ni pomagala. Nekje je pisalo kao: Ljubezen je zdravilo za "vse". Ampak od neljubezni do ljubezni je tako velik korak, da si hitro v luknji med njima... |
|
Title: Re: sprejemanje Post by T. on 28.04.2001 at 14:32:21 Slediti moremo svoji intuiciji in jo ubogati,ne glede na to,kaj pravijo drugi ljudje in kaj kdo od nas pričakuje. In ne si želite nedosegljivih stvari,ampak sprejeti to,kar imaš kot največje bogastvo sveta. |
|
Title: Re: sprejemanje Post by A. on 28.04.2001 at 17:59:25 živjo ker tud mene zanima samozavest in kako obranit resnico in sebe in energijo, se je rodil prvi ose projekt in moram priznat, da je že 16 strani napisanega o tem kako to počet. tisti ki vas zanima kako gre to in kje smo, pridite v ponedeljek 30.4.2001 pred tromostovje SAMO EN POGOJ JE, DA VSI DELMO SKUPAJ IN DA GOVORITE LE O TEM KAR SE VAM DOGAJA! pol skupi sestavimo in dopolnujemo in dela! več o tem pa tam, tam se dobimo tapru zaradi strani pol pa to! |
|
Title: Re: sprejemanje Post by A. on 28.04.2001 at 17:59:48 ob 10h |
|
Title: Re: sprejemanje Post by gape on 28.04.2001 at 20:24:54 odpuščanje je ključna beseda. sebi in drugim. |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Miro on 29.04.2001 at 11:15:09 Sprejmeš se takrat, ko si sposoben brez strahu in obsojanja pogledati v najtemnejše kotičke svoje duše. Dobro se je o tem s kom odkrito pogovarjati (bolje v živo, kot po netu), da odkriješ, da smo si zelo podobni in da vsi nosimo duhovni drek kot pokoro okoli po svetu. Tako se pričnejo greznice v tvoji duši samodejno čistiti. Pravzaprav se sprejmeš, ko odložiš, najprej pred sabo, nato pa še pred drugimi, vse maske. In to je težko, zelo težko, ker imamo pridobljen pogojni refleks, da se kar naprej maskiramo. Zato je treba maske kar naprej odlagati in odlagati. |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Marjana on 29.05.2001 at 10:01:04 Evo, sem ga nasla, smo ze govorili o (odpuscanju in) sprejemanju, sicer sebe, ampak saj je vse eno. ;) Ne vem, Gape je v zadnjih dnevih na par thread-ih govoril o tem, pa se mi je naselilo v misli. Pa zacnem brati Barska, in isto... Pa me zanima, kako vam gre sprejemanje in odpuscanje? Ce se ne 'angaziras' glede nobene stvari vec, a potem ne postanes pasiven, apaticen? Marjana |
|
Title: Re: sprejemanje Post by herby on 29.05.2001 at 10:16:23 Tako kot je med svetostjo in norostjo tanka linija, tako je tudi me sprejemanjem in apatijo tanka meja. Meja pa se ne postavi v teoriji ampak praksi. Pa bom ze takoj prekrsu prejsni stavek in dodal teorijo: sprejemanje ponavadi vsebuje scepec ljubezni in dobrohotnosti, med tem ko apatija govori: "Naj gre vse v k****" :-X |
|
Title: Re: sprejemanje Post by gape on 29.05.2001 at 12:33:01 pomoje se sprejemanje in odpuščanje in ljubezen začnejo pri sebi. ko si sposoben ljubiti sebe, šele potem lahko začneš z drugimi, res pa je tudi da se da it po isti poti oduzadi, najprej druge in šele potem sebe, je pa težje ta druga pot. pomoje. tole Q Ce se ne 'angaziras' glede nobene stvari vec, a potem ne postanes pasiven, apaticen? Q tukaj se mi zdi pa da govoriš o nedelovanju; |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Samson on 25.07.2002 at 17:20:29 herby wrote on 29.05.2001 at 10:16:23:
Pregledoval sem, kaj vse lepega je zapisanega pod to temo, ki je nekako blizu slehernemu mislečemu bitju. Prav tvoje misli, ki jih tu navajam,herby, so me spodbudile, da pristavim svoj piskrček. S sprejemanjem samega sebe sem imel tudi jaz precej dela. Nekako težko sem se sprijaznil z lastnostmi, ki sem jih nekako imel za slabe. Pa ni nujno, da so bile res slabe, le tedaj so se mi zdele neprimerne zame. Pri sprejemanju samega sebe mi je mnogo pomagalo nekakšno prirojeno teženje k mističnemu doživljanju stvari, še zlasti odnosa med menoj kot osebo in Bogom kot osebo - kar mi je bilo že od nekdaj najbolj pomembno v življenju-, in zato se vse življenje borim, da bi bil predvsem pošten do drugih pa tudi do sebe. Saj me prav ta poštenost po izvirni Kristusovi dialektiki najbolj zanelsjivo približuje Bogu. Sleherno napako si lažje odpustim kot to, da se kdaj ne odzovem dovolj hitro kot ljubezniv sosed, sopotnik, prijatelj, ali to, da sem kdaj v besedah preoster. Prepiri me bremenijo in me žalostijo, zato najraje kar bežim od njih, če je seveda to mogoče. Sprejemanje samega sebe in drugih po mojih izkušnjah vsebuje predvsem veliko mero ljubezni, rad moram imeti druge, rad moram imeti sebe, pa bom rad imel tudi Boga, v smislu mojega nagnjenja k misticizmu. Spomnim se stavka, ki ga ne morem pozabiti, a bo prišel zelo prav za ilustracijo uporabljenega navedka. Na nekem predavanju, ki sem ga poslušal, je dr. Rode, sedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, ko je govoril o človekovi poti skozi življenje in konkretno o starostni dobi: človeka, vehementno pribil: "Star človek je ali svetnik ali šema. Vmesne variante so zelo redke..." Zelo poetično povedano, zelo slikovito. Pa tudi, vsaj kot jaz vidim te stvari, zelo resnično. Lep pozdrav, Samson |
|
Title: Re: sprejemanje Post by samonekdo on 25.07.2002 at 22:35:03 Samson izogniti se situaciji = sprejemanje ? ??? |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Angel on 02.08.2002 at 13:44:08 So mi všeč vaši odgovori...na moč. Velikokrat premišljujem komu je v bistvu lažje? Tistim, ki sprejemajo sebe takega kot so, ali pa tistim, ki večno in ustrajno žele spremeniti sebe, da bi jih drugi sprejeli...Kaj pa vem? Z leti človek spozna neizbežna dejstva, da tak kot človek v biti je, takega se mora tudi sprejti. Kaj mi pomaga vsa učenost sveta, če pa ne sprejmem sebe tako kot sem? Ljubiti sebe, spoštovati se in sprejeti se takega kot si, je smisel, ki ga človek z leti najde. Jaz sem ga. Ne morem pričakovati od drugih, da me sprejmejo, ljubijo in spoštujejo, če pa sama sebe ne. Imam prav? In nekaj kar me vedno moti je pa to, da NE MARAM ljudi, ki ustajno žele spreminjati druge, nase pa vedno pozabijo. <Spoznaj sebe, in spoznal boš druge...> Saj ne rečem, na svetu bi tudi jaz rada marsikaj spremenila...moti me nasilje, beda in revščina drugih, motijo me vojne in naravne katastrofe...nikoli pa bi ne želela spreminjati ljudi samih. So kar so. Do nezavesti se lahko trudim, da bi spremenila miselnost drugih, pa bi mi nikoli ne uspelo. Življenje je zamotano...polno tveganj. Mar ne tvegamo vsi? Bom sprejet, tak kot sem, ali pa me bodo zavrgli...In ravno to tveganje je vzemirljivo...mene včasih zabava...včasih pa razžalosti in spravlja v obup... lp Angel |
|
Title: Re: sprejemanje Post by DolpHiN on 02.08.2002 at 16:35:53 Sprejemati samega sebe ? če ima kdo magično formulo prosim :) sicer obstajajo dnevi ko se počutim sam pri sebi dovolj močan in ko sem zadovoljen sam s seboj... takrat mi ne pride do živega nič, se pa včasih že zbudim moralno čisto na psu in takrat me lahko prizadane še tako brezvezna besedica najboljšega prijatelja, ki globoko v sebi vem da me ni nameraval prizadeti... sedaj se sprašujem ali je to morda le posledica nezadovoljstva z samim seboj ? nesamozavest ? ko sem pobrskal po informacijah "literatura" ta mi ni ravno pomagala... sem se odločil za potovanje v samega sebe... in odkril par stvari iz preteklosti, katere menim da so pustile za posledico mojo nihajočo samozavest... odkril sem krivca za mojo nesamozavest, se vživel v dogodke, a odpraviti mi tega ni uspelo še dandanes... velikokrat ob kakšni situaciji, podobni tistim iz preteklosti, padem v isto čustveno stanje... A IMA KDO RECEPT ZA POBEG ??? hvala vsem.... |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Susi13 on 02.08.2002 at 16:52:12 DolpHiN wrote on 02.08.2002 at 16:35:53:
Ena od misli, ki so se mi vtisnile v spomin, se glasi približno takole: če znaš (katerikoli) problem razložiti, pomeni, da ga je možno rešiti. Rekla bi, da si našel in problem in izvor problema, s tem pa tudi že rešitev - razčistiti s preteklostjo. Pobegniti ne moreš. Vsaj ne dobesedno... Mogoče bi se vrnil nazaj v dotični spomin/spomine z zavedanjem, da to nisi VEČ ti. Ta oseba, ki je doživela ta trenutek je nekdo drug - precej "starejša" verzija tebe. Ljudje se spreminjamo iz trenutka v trenutek, naj se tega zavedamo ali ne... Nadaljujemo pot. Živimo naprej. Ustvarjamo nove spomine. Sprejmi takratno situacijo tako, kot je bila. Brez krivde, obtoževanja, žalosti, jeze,... Le sprejmi. Dokler boš "mešal" zraven vse občutke, boš ujet v tem trenutku. Na tem področju ne boš mogel napredovati oz. veliko težje. Tako sem to doživljala oz. doživljam jaz. Mogoče ti utegne pomagati ali pa ti vsaj dati iztočnico za novo idejo... Veliko uspeha! Suzana |
|
Title: Re: sprejemanje Post by gape on 02.08.2002 at 18:20:14 mogoče ti bo pomagal http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=991906683;start= |
|
Title: Re: sprejemanje Post by DolpHiN on 02.08.2002 at 23:33:39 hvala suzi... ampak problem tiči v tem da se je v moji preteklosti nekdo lepo poigral z menoj in načel moje bistvo... a veš situacija v kateri se začenjaš spraševati ali je to res kar nekdo govori in počasi začenjaš verjeti, ker si tako čustveno zaslepljen... in čustveno navezan na to osebo... problem sem našel, analiziral vsako besedo in iz dneva v dan si govorim, da je nesmisel da sploh verjamem v to in deloma mi uspeva potem pa v trenutku blokada. mislim da razčistit ne bo tako lahko, vleče pa se vse skupaj že kr nekaj časa kakšni dve ali tri leta... skratka shit... |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Valentina on 16.08.2002 at 12:52:08 Mene pa mori še ena stvar. V večini nimam problema s sprejemanjem drugih, pri meni pa mi vedno vletavajo vmes dvomi, ali gre res za sprejemnje samega sebe, ali ni zraven tudi neka samoprevara, neko opravičevanje lastnih slabosti in šibkosti, zatiskanje oči pred samim seboj, v smislu kaj pa pol, če sem tak in tak, sprejmem se kot takega in se imam rad. Tega občutka se mi ne uspe znebiti. A je kaj na tem? |
|
Title: Re: sprejemanje Post by gape on 16.08.2002 at 13:01:09 preveč analizirate, sej včasih je dobr, preveč pa škodi ... |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Edi on 16.08.2002 at 13:46:26 Jest sprejemam, kakor lahko. So pa zadeve, ki jih čustveno ali pod-zavestno glih ne morem vedno sprejet. In tuki pride tisto pravo sprejemanje. Lahko je takole na forumu teorijo zganjat, v pravem življenju pa ... Se hit razkurimo, in to ni več sprejemanje. In to je postopna preobrazba. Ne moreš v trenutku doseč odgovora na začetno postavljeno vprašanje: Quote:
To se vsakomur dogaja, vse to je igra ega. In naslednji korak, ki ni nujen, je pa prepoznaven, je da se to tem začneš spraševat tako kot Sue. Potem pa postopoma naprej, kot vzpon na goro. Včasih se zaplezaš moraš nazaj dol, včasih greš hitro, ... |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Katarina on 16.08.2002 at 21:55:32 Valentina! Tudi meni se je-se mi še dogaja podobno,razlika je mogoče samo v tem,da se zavedam katere lastnosti sama v sebi ne morem sprejeti (normalno...verjetno jih bom odkrivala neprestano,a štartala sem precej časa nazaj). Kako? Pri meni so to stvari ob katerih se neglede na tisoč in en izgovor,ki ga najdem zanje počutim neprijetno.Zakaj? Zato,ker so vsi izgovori blef,po kateri se ne počutim nič bolje.Prazna...samo en velik nemir divja v meni.In tega občutka ne prenesem,zato vem da je potrebno ukrepat. Priznam...veliko je načinov-prijemov same sebe,ko reagiram napačno in se znajdem v slepi ulici.A to še ne pomeni,da to moram sprejeti.Ne,telo z zgoraj opisanimi občutki opozori,da je treba poizkusit nekaj drugega,novega... Seveda...lagala bi,če bi rekla da gre hitro.Prekleto počasi se premikam,a odkrila sem da je to eden izmed dejavnikov,ki so nujno potrebni,da se novitet,ki mi odgovarjajo navadim...Šele takrat,ko se telo umiri je znak,da sem bila uspešna. LP, Katarina |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Devi on 17.08.2002 at 09:52:48 Se mi zdi, da se resnicne spremembe znotraj nas vecinoma dogajajo prek kriz. Kriza pa je ena mala vojna, ki divja znotraj. To ni bitka za spremembe ampak proti njim in mislim, da jo nas ego sam sprozi, da bi obdrzal status quo. Ampak ko se spremembe napovedujejo, potem se tega z nobeno bitko ne da preprecit. Je pa res, da te bitke nosijo nekaj dobrega v sebi. Bolj hude kot so, v bolj nevzdrzno stanje te potiskajo vse dokler se ne znajdes cisto na robu izcrpanosti. In takrat se ti zdi, da je vse lazje, kot prenasanje obstojecega kaosa se naprej. Celo sprememba je boljsa kot ta bitka. In takrat sele polozis orozje in te napolni neko vdano sprejemanje sebe, pa kakrsenkoli ze si, pripravljenost tisto idejo spremenit, v neki drugacni luci pogledat. In ko pogledas, vidis da je dosti boljse in da si navkljub temu, da si se "vdal" v resnici naredil par korakov naprej po svoji poti. In da si dosti boljsi kot si bil pred tem. |
|
Title: Re: sprejemanje Post by cleo on 17.08.2002 at 10:26:50 Kar se kriz tiče so res male vojne. Pa to še ni najhuje. Problem je v tem, ker te zadeve trajajo več let, in ti se ves čas iščeš, iščeš rešitve, kako se rešit preteklosti, kako korak naprej... Toliko se matraš, da si na jkoncu že čisto utrujen, ogromno energije ti gre v tem času, ko se iščeš in bojuješ....ne da se drugače.... Je pa ena knjiga: Aspektika (napisal neki hrvaški ali srbski ... "poznavalec"). Če si v takem stanju se jo splača prebrati,...trenutno se tudi jaz z njo matram...res je safr, ampak končni cilj je blizu... |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Robi on 17.08.2002 at 19:33:01 Quote:
A res ? A ni v naslovu teme, odgovor ? :) |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Amstel on 17.08.2002 at 22:47:48 sue wrote on 27.04.2001 at 22:31:38:
Ne vem, če boš Sue še kaj prišla na te strani tole brati. Meni se še dogaja, da zatajim sebe. Ja. In ravno takrat in ravno zaradi tega se počutim kdaj prazno. Opažam, da najlažje sebe zatajim v situacijah, ki so nenadne, nepričakovane. Recimo, ali da kdaj zamolčim kaj mislim. Ali kaj čutim. No, vedno manj. Pa vendar. Rešitev? Ne vem. Opažam, da s pozornostjo in z rahlo distanciranostjo od dogajanja, sem lažje sebi zvesta. |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Harry on 18.08.2002 at 23:05:04 Quote:
Amstel, ali ni to čisto normalno, da včasih zamolčimo to, kar mislimo. Če bi povedali vse svoje misli, bi se večkrat znašli v neprijetni situaciji. Meni se večkrat zgodi, da povem kakšno misel, pa mi je večkrat potem žal. Ker ljudje smo takšni, da ne mislimo samo pozitivno, na žalost mislimo tudi negativno. In ravno te negativne misli so lahko boleče za okolico, če jih prehitro izrečemo. LP Harry |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Amstel on 18.08.2002 at 23:16:48 O ja. Čisto normalno. Jaz sem mislila bolj za kake pomembne zadeve. |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Harry on 18.08.2002 at 23:24:50 O kakšnih bolj pomembnih zadevah misliš, Amstel? LP Harry |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Amstel on 18.08.2002 at 23:44:16 S tem sem mislila, da se ne počutim, da sem sebe pustila na cedilu, če ne povem recimo sodelavcu, kar si mislim o... x zadevi. Slabo se počutim, če se ne potegnem zase, ali za koga drugega. Recimo: v prejšnji službi sem imela šefa, ki je stegnil roko na gospo, ki je pri nas čistila. Ko mi je to povedala, sem posredovala. Ona sama si ni upala karkoli reči. In jaz bi se slabo počutila, če sem ne bi potegnila zanjo. Skratka, ko vem, da gre za nepravičnost, ne morem molčati, ne glede na to, koliko se izpostavim. Pa tudi vem, da je dolgoročno dobro povedati ljudem, ki so mi blizu, tudi t.i. negativne stvari. In obratno. Zato smo si pa blizu, ker ne šparamo besed. Ne, da se žalimo, samo, povemo tudi "grda" čustva. In preživimo. In še rajši se imamo. Ampak, saj veš, z bližnjimi je lažje. No, vsaj meni. |
|
Title: Re: sprejemanje Post by muca on 18.08.2002 at 23:55:53 sue wrote on 27.04.2001 at 22:31:38:
te cist razumem,...sama imam veliko trenutkov,ko se resnicno sovrazim,pa vse druge tudi,ki mi otežujejo življenje,pride trenutek,ko se vprasam,zakaj sm sploh na svetu,pocutim se kot,da ne spadam sm,...in velikokrat so za to drugi krivi in se tocno zavedam,da ni moja krivda,pa vseeno,...pride trenutek,ko se zasovrazim. Zdravilo?Kot je ze bilo napisano mislim,da je res ljubezen tista,ki te spravi do tega,da se ne sovraziz vec.Ko ti nekdo da obcutek,da je s tabo,da te razume,da ti bo vedno na voljo,ko se pocutis varno,....ko se bos naucila res ceniti ta trenutek,se bos nanj(ko bos v takem filingu,da ne bos vedela kaj bi,...)spomnili,ta in samo ta trenutek,te bo resil iz te "depresivnosti" in bo slo naprej,... ce se hoces met resnicno rada,moras pa biti mal egoista,..se pravi misliti samo nase,...samo do skrajne meje,pol ko se bos bolj cenila,bos bolj cenila tud druge,... |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Harry on 19.08.2002 at 00:01:37 Quote:
Vidiš Amstel, tu si lahko podava roke. Tudi jaz se ne morem zadržati pri podobnih stvareh in na koncu mi še servirajo, da naj se ne izpostavljam za druge, ker me drugi nič ne brigajo. Ampak kaj morem, krivica me boli. LP Harry |
|
Title: Re: sprejemanje Post by Oldi on 19.08.2002 at 08:07:41 wrote on 29.04.2001 at 11:15:09:
Ali ni Miro s temle vse povedal. Čudi me, da ni nihče na to reagiral - kot da ste vsi prepričani, da nima prav. Verjetneje pa se tega dejstva bojite?? Po moje ni druge finte oziroma poti in vse bluzenje o sprejemanju samega sebe, ljubezni itd, so le bližnjice, ki vodijo proč od cilja. Prideš hitro, samo si pa še dlje od sprejemanja sebe in ostalih. Sicer pa skorajda ni razlike med "sabe in ostali". Ko enkrat spoznaš kako naše DUŠE delujejo poznaš sebe in ostale. |
|
Title: Re: sprejemanje Post by tejka on 03.09.2002 at 06:30:03 Sprejemanje ni tako lahko. Sprejemaš se takrat, ko si v ogledalu lahko pogledaš v oči. Ko sam pred sabo nimaš salbega občutka, slabe vesti. Itak pa ima vsak kakšno področje, ki ga mora še obdelat, da se bo popolnom sprejel. |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |