Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Splošno,  aktualno ... >> duhovi II
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=79

Message started by Urban on 09.03.2001 at 13:04:05

Title: duhovi II
Post by Urban on 09.03.2001 at 13:04:05

Duhovi se zadržujejo v bližini fizičnega sveta iz različnih vzrokov. Največkrat je to kakšna nedokončana stvar na fizičnem nivoju, ki potem duha veže na materijo. Pogosto se to dogaja ljudem, ki so umrli nenadne smrti (prometna nesreča, umor...). In največkrat se le ti sploh ne zavedajo, da so "umrli".
V takšnih primerih je najbolje, da jim v mislih pošiljamo veliko ljubezni in jih usmerjamo v luč. Priporočljivo pa je tudi, da se v takih prostorih, kjer se zazna prisotnost  takih duhov, večkrat prižge bela sveča.

Title: Re: duhovi II
Post by gape on 09.03.2001 at 13:08:40

nadaljevanje od tukaj
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general&action=display&num=53&start=15

Title: Re: duhovi II
Post by veronika on 15.03.2001 at 20:17:33

Zdaj sem spet dvakrat spala na atekovi postelji, pa me ni nič "strašilo". Takrat, ko me je, sem ga sama poklicala. Grozno sem ga pogrešala in se ga spominjala in me je prišel pozdravit. Jaz sem kriva, da je prišel.
Vem pa še za en primer, kako duh umrlega ni hotel oditi.
Stric mi je umrl doma: Bil je bolan in so glih klicali rešilca. Stric je vstal in rekel;"Kaj pa je to?" in umrl.
Pripeljali so trugo, a niso mogli odpreti drugega dela vhodnih vrat, prinesli so sekiro, da bi jih odprla, pa se je zlomila, potem jim je to uspelo, so dali strica v trugo, se je zlomila ročka truge. Na koncu, pa še avto ni hotel vžgati.
TAko, duhovi so in moj stric ni bil pripravljen odditi.

Title: Re: duhovi II
Post by Urban on 25.04.2001 at 08:30:57

Tukaj pa si lahko ogledate, kako fotogenični so nekateri duhci.

http://www.artbell.com/ghosts.html

Title: Re: duhovi II
Post by gape on 25.04.2001 at 09:02:17

no tile duhovi pa so res fotogenični.
ene par jih je pa res takih da ne moreš rečt da je basa.
dobr si jih najdu - - še še ...

Title: Re: duhovi II
Post by veronika on 26.04.2001 at 00:00:22

Jaz tud slikce gledam. Sedaj sem videla šele dve, a sem že navdušena.
Ko sem videla drevo, sem mislila, kaj pa je tu posebnega, pa le mal bol pogledam, me je pa strah ratal.
Točno 0.00 je ura.
Pravi čas za gedanje slikic o duhovih. hhuuuuuuuu :D

Title: Re: duhovi II
Post by veronika on 01.05.2001 at 20:55:25

Mogoče to glih ne paše sem, mogoče pa tudi, boste drugi presodili.
Zadnjič sem bila v Črnomlju in sem hodila po travniku in sem opazila eno lepo belo rožico. Gledala sem jo in tuhtala, da je še nikoli nisem videla in da je lepa. Pol grem domov in se med potojo nekje ustavimo in spet vidim tisto rožico.
Naslednji dan grem pa na očetov grob. In zdaj že vsi veste kaj sem tam videla. Na nejegovem grobu je rastla prav taka rožica.
Tuhtala sem, kaj bi to pomenilo. Da se je spomnil name in naj se jaz spomnim nanj?
Kakor koli.
In ker naklučji ni, naj še povem, da je tole moje 100 javljanje.
Pa lepo življenje vsem. :-*

Title: Re: duhovi II
Post by gape on 01.05.2001 at 21:28:06

meni, nam se je zadnjič dogajalo podobno - rožice in to.
one sicer niso bile bele, ampak vijolične, take rožopopčkaste.

uglavnem, po nappornem dnevu smo se odpravili  na sprehod v gozd. ko smo prišli iz vasi je začel padati dež. ne močno. pa smo rekl mah gremo naprej, sej bo nehu, sej bo zihr sonce se pokazu.
pa hodmo en cajta in posije sonce (to je bil tist vikend ko je bil skoz napovedan dež). Stojimo tam, pogledam malo okrog in sredi travnika zagledam rožopopčka. povem fantoma in gremo tja do njega. pa gledamo in božamo rožopopčka in na nas sije sonce in nam je blo fajn.
pa jest bebo rečem: uaaa smo tole hudo dobr sprogrameral tale sonce, da nam je začel svetiti - sej veste na uno foro, če več ljudi, ne misli, ampak ve da bo sonce, je sonce (sploh če so ljudje bivši šamani in to), saj je po večini ostalim vseeno ali pa ne vedo - in se sonce skrije.

in smo šli naprej.
pa sm spet pogruntu: pizda. spet sm se (nas) hvalu. še vedno kadar sem se za neki pohvalu preden je to dejansko se zgodilo je šlo to u kurac. tko kt s kolesom (dirkalcom) k sm bil majhen.
sm se neki nauču (spet) a ne?

no med hojo po rahlem dežju, pridemo v dolinco, čist zeleno, s potočkom na koncu. hodimo po njej in spet posije sonce. začelo je sijati tako močno da so se kapljice posušile še preden so te zmočile. pogledam okrog in vidim ... rožopopčka, čist vijolčnga. pogledam še malo okrog in glej njih še več. kr ene par njih. in se usedemo na tla in se sončimo in nam je fajn.

pa pravm pizda a mislš da lohka enga sabo nesem?
pa prau model: ma ne to so vesoljci.
csssss
sicer sm mu en cvetek pol utrgu sej jih je blo full, ampak pol je sonce počas šu in mi smo šli tud, smo rekl dejmo še fantom mal sonca nest. ko smo prišli do hiše sicer sonca ni blo več, je bil pa prej ves čas ko nas ni blo. tko da ... smo ga dobr sprogramiral.

Title: Re: duhovi II
Post by helena (Guest) on 08.05.2001 at 12:42:27

Komaj mi je uspelo priti na forum, že skačem po vseh temah.
Tudi izkušnje z duhovi bi lahko rekla, da sem imela. Vendar te izkušnje niso bile vizuelne. Videla nisem nikogar. Se mi je pa nekaj tednov po očetovi smrti dogodilo, da sem bila pri mami. Sedeli sva pred TV, ko je nenadoma 2x pozvonila.  Stekla sem k vratom in jih odprla. Pred vrati ni bilo žive duše. Pogledala sem povsod po dvorišču, na cesti levo in desno - nikogar. Zvonec pa sva z mamo obe zelo jasno slišali.
Drugo doživetje mi je povedala teta. Pravtako ob smrti mojega očeta, ko je še ležal v hladilnici in čakal upepelitev, se ji je zvečer prikazal. Najprej je začutila hladen veter, nato se je prikazal oče in se od nje poslovil. Ko je začela kričati, pa je izginil.

Helena

Title: Re: duhovi II
Post by Abramelina on 15.05.2001 at 08:46:46



Naključnih stvari ali dogajanj ni...vse se zgodi z nekim namenom, sporočilom, ki ga moramo znati razbrati...
kako bi popimenovali takšne stvari...izbiraš, izbiraš, kupiš n. pr. hišo in nato dalj časa iz dneva v dan ugotavljaš, da je tam in naokrog tako, kot si si predstavljal daleč nazaj in si na to že pravzaprav pozabil ( cvetje, vrsta dreves,+ ...ipd).
Nekega dne se brez vzroka spomniš na nek ljubljeni redki cvet iz zgodnje mladosti in naslednjega dne raste en samcat sredi tvoje trave...


Nekdo izpolnjuje moje želje (tudi tiste stare, izpred mnogo let, ko zares tistega ni bilo možno imeti, a je bilo dovoljeno želeti)...in zakaj se to ne dogaja vsakemu izmed nas?
Tudi takšne stvari se dogajajo, če jih "zaslužiš"
in če jih opaziš ter si zanje hvaležen...takšne malenkosti so pomembne...in z njimi rasteš v nekaj več...in razkriva se ti globja resnica o vsem...in potem se uglasiš z naravo, z magijo...in počutiš se izjemno...
Nekdo dela zame...porečete, da so to duhovi...jaz sama...angeli...bog?  :D :D

Title: Re: duhovi II
Post by S. on 15.05.2001 at 09:35:48

:D

Title: Re: duhovi II
Post by S. on 15.05.2001 at 09:46:00


Ko vidiš svet v zrnu peska

in nebesa v divjem cvetu

držiš neskončnost v svoji dlani

in večnost v trenutku

Title: Re: duhovi II
Post by Abramelina on 15.05.2001 at 10:57:27

:) :D :)
It's magic...

Title: Re: duhovi II
Post by veronika on 17.05.2001 at 11:15:27

Čutim, da moram nekaj zapisati.
Pod nekim drugim naslovom, sem prebrala, kako se je prišel neki ženski brat posloviti in kako se ga je ustrašila.
In sem dolgo tuhtala na to. Le zakaj se bojimo duhov? Zaradi tega strahu smo prikrajšani za marsikaj.
En dan, pred pogrebom mojega očeta, en dan pred mojim, 20 rojstnim dnevom, sem se tudi jaz bala. Očeta sem čutila, vedela sem, da je ob meni, a sem se preveč bala odpreti oči, da ga slučajno nebi videla. Zakaj? Le kako se je počutil on, ko mi je hotel nekaj sporočiti, jaz pa sem se ga bala? Hudo mi je zaradi tega, vendar ne rečem, da se ga v tem trenutku nebi bala. Mogoče ja, mogoče ne.
Ko sem nazadnje sanjala o njem, ko sem v sanjah vedela, da ga bom videla, sem se spraševala, ali se ga bom bala, ali se ga moram bati, pa me ni bilo niti malo strah. Srečna sem ga objela.
Ne vem, če sem prešla ves strah, rada bi ga.
Če pa bom kdaj videla duha, upam, da bo to z dovoljenjem in varstvom vsevednega.
Ne vem, občutek imam, da jih boli, da se jih bojimo. Če so nas imeli radi, dokler so živeli, to nič ne spremeni dejstvo da so umrli, ravno nasprotno, imajo nas še bolj radi.
VERJEMITE IN VIDELI BOSTE.

Title: Re: duhovi II
Post by herby on 17.05.2001 at 12:42:55

Tocno o tem sem vceraj zvecer razmisljal v pojstli ko sem na stropu gledal sence dreves ki so se majale v vetru.  Zakaj se bojimo duhov? A je strah privzgojen z zgodbicami o strašilih. Al je to enostavno  obramba, ker nam res lahko škodijo?

Title: Re: duhovi II
Post by veronika on 17.05.2001 at 21:41:30

Verjetno je veliko v zgodbicah, ki so nam jih naše stare mame pripovedovale(saj pri meni), pol pa gledaš še kakšen takšen film, in ne veš več, kaj je res in kaj le domišljija.
Verjamem, da bi se še vedno bala, če bi bila sama v temi v neki hiši, kjer straši, A zakaj se bojimo? Umreti? Saj verjamemo v življenje po smrti(saj jaz). Mislim, da je mene bolj strah, da bi se moje duše kdo polastil, kot pravijo, kak hudič, ali kaj takega.
No, ta strah moram še prerasti.

Title: Re: duhovi II
Post by Lena on 18.05.2001 at 09:21:37

Hja, to, zakaj se duhov bojimo zanima tudi mene. Ko namreč sanjam o svojem očetu, si vedno zelo želim, da bi bila zraven njega, da bi se ga dotaknila, ga objela, govorila z njim in takrat ne občutim čisto nobenega strahu. Popolnoma normalno je vse, kot da bi bil živ. Ko pa zvečer ležem v posteljo, pa so občutki drugačni. Ne vem, kako bi se počutila, če bi zagledala občeta ob svoji postelji. Takrat bi bila verjetno srečna. Druga stvar pa je, da ne vem, kako naj bi se takrat obnašala, da ga ne bi prestrašila ali prizadela. Zato bi raje z njim kontaktirala v sanjah. Duhov pa se verjetno bojim iz mladosti, ko so stari ljudje govorili svoje čudne zgodbe, za katere sem sedaj prepričana, da so se dogodile in včasih niso bile prijetne. Strah pa občutim tudi zato, ker se bojim drugih duhov, tistih, s katerimi se ne bi želela srečati. Ker očitno pridejo tudi tisti nepovabljeni. Tako sem brala v knjigi misteriji zgodbo o tem, da so se v sobi nekoga pojavili nekakšni bojevniki, ne spomnim se točno in osebek, kakor tudi obiskovalci so bili prestrašeni do nezavesti, menda so ga celo hoteli tepsti. Verjetno, da ta strah pred duhovi izvira iz teh zgodb in pripovedk. Je pa čisto logično, da ti duh svojca, ki si ga in ga še imaš neizmerno rad ne bo storil ničesar.

Title: Re: duhovi II
Post by veronika on 19.05.2001 at 17:36:05

Ko sem takole tuhtala, sem se spomnila filma, šesti čut. Tam je prav fajn prikazan, kako se je fantek bal duhov in kako je ta strah premagal in potem pomagala duhovom. Saj, mene bi tako kap zadela, če bi v svojem šotoru srečala pobruhano deklico.
Sam filem mi je bil drugače dolgočasen a je konec vse popravil.

Title: Re: duhovi II
Post by Lena on 29.05.2001 at 11:34:46

Ko tako po dolgem času spet prebiram te strani sem se spomnila še enega doživetja, ki se mi je dogodilo v marcu. S sinom sva bila preko noči pri moji mami, in v spalnici smo zato namestili dodatno ležišče, na katerem bi naj jaz prespala. Mama je spala na svoji strani zakonske postelje, sin na očetovi strani zakonske postelje jaz pa čisto poleg na dodatnem ležišču. Pogovarjali smo se pozno v noč, ko sem nenadoma začutila, da se je odeja na mojih nogah na nekaj mestih vgreznila in se dotaknila nog. Pogledala sem proti nogam, pa ničesar nisem videla. Nato sem načrtno spet nekoliko privzdignila odejo in spet začutila pogrezanje. Takrat sta me sin in mama že opazovala, saj sem kar naprej strmela proti nogam. Vprašala sta me, kaj gledam, pa sem se zlagala, da ničesar, da se kar tako obračam. Isto se je ponovilo še enkrat. Imela sem občutek, kot da bi nekdo stopal preko mojih nog. In takrat se mi je zdelo, da je morda to moj pokojni oče šel na svojo posteljo, na kateri je tudi pred sedmimi meseci umrl zaradi srčne kapi, ker je želel biti z nami.

Title: Re: duhovi II
Post by skatan on 31.05.2001 at 14:35:04

mene pa samo neki zanima. kaj pa klicanje z oujo? sem že poskusla, pa ni nč pršlo, nč se ni zgodilo. prauzaprau ne vem, kaj je treba govorit pri klicanju. kakšna ideja? thax

Title: Re: duhovi II
Post by Lena on 01.06.2001 at 09:31:43

Sama s quijo nisem poskušala, lahko pa si pogledaš stran Revija X, kjer boš našla vse o qiji. Kolikor vem, morata biti prisotni dve osebi, quijo morata obedve držati v naročju, pravtako planšeto. Sicer pa vse to piše na omenjeni strani. Pozdrav.

Title: Re: duhovi II
Post by gape on 01.06.2001 at 20:35:35

stran Revija X ???
a je to na netu?
maš naslov???

Title: Re: duhovi II
Post by skatan on 02.06.2001 at 13:24:46

revija x: http://x.sgn.net

Title: Re: duhovi II
Post by gape on 02.06.2001 at 13:42:42

huda stran - že berem

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.