Title: Re: spolna hladnost
Post by The One Who Writes on 30.06.2009 at 08:22:16
radovedni soncek wrote on 29.06.2009 at 23:32:35:Hej
OOOOOOOOOOOOOOOOO, ne no jaz sem zih boljši ::)
No, bom še svoj problem povedal. ;D
In je res resen problem,.... ful resen. :(
Pred leti sem spoznal eno punco, k mi je ukradla srce :-*. No problem je bil tak, da me je prevarala in na koncu pustila k kos enbalaže in z drugim odšla. :-[ V roku pol meseca jo je pa še on pustil in zgodba se je razvijala naprej. >:(No po njej sem pa mel še nekaj potencijalnih punc, :-? (potencijalnih mislim kot da se je neki pletlo in niso bili samo one night stand, da ne boste mislile punce da sem nek pacek). No v glavnem, kar sem opazil je to, da mi :-? ,.. em,... no sej veste,... em ::),.. pipca ane,... ;D, no ni pritiska v njej ;), ne bomo šli v detajle. Vzrok sem našel v tem, da če punci ne zaupam in če mislim, da je samo za eno noč oziroma ce je nečastna in taka,..... sej veste kaj mislim,.. pol ni niti viličarja da mi orodje dvigne. In glede na to da je veliko nečastnih punc okol mene, me zanima ali je sploh še kaj možnosti, da spoznaš kako častno punco, ker tale moj problem je že res problem ratal? Mislim ne zdi se mi tehnični problem, temveč bolj spihološke narave 8-). Tako, da če mi kera rče če sem za akcijo, ji rečem hja,... z tamalim se zmen,... 8-), ni hujšega, kot če ti punca reče, "no a bo kaj",... jaz pa se pol še smejat začnem. ;) ;) :D :D. Mislim, k da smo tipi pelmenski biki, vsaj tak občutek sem dobil od nasprotnega spola.
Ok to ej za danes dovolj, sedaj pa grem prebrati pogoje uporabe tega foruma, da bom vedel za naprej, preden me vržete dol. :-? |
|
Ti lahko samo pritrdim, da je vse res kar si napisal. Jaz recimo, če ne bi imel take punce kot jo imam s katero se lahko vse pomenim, se mi tudi zdi, da bi se mi seks kaj kmalu začel dozdevat vse preveč plehek in nekaj kar se pač počne, ker je lajf kao tko prazen "brez nekega stalnega užitka".
In ja, ne samo punce, tudi tipi, ma vsi ljudje hodjo naokol kot bi bili mal zadrogirani, kot neki psihološki zombiji, tako da te čist razumem, da težko najdeš kot si rekel "častno punco", izredno težko. V bistvu se jaz že dalj časa sprašujem, na katerih mestih bi pa se dalo srečat v redu ljudi. Pa duhovnost sama po sebi sploh ni neko zagotovilo, na žalost.
A se komu od vas kdaj zazdi, da ljudi matra zgolj ena sama stvar: preživetveni nagon? Men se zdi, da samo to vidim povsod naokoli, samo nek strah za preživetje, vse drugo lahko počaka, mene je strah za preživetje, živel bom kasneje, potem ko me ne bo več strah za preživetje! In kako se človek sploh lahko s takim človekom kaj zmeni: samo denar, biti boljši od nekoga drugega, imeti več, več, več, pa iti ti lepo v maloro. Mislim to je že smešno, mogoče niti ne smešno ampak žalostno.
Jaz grem včasih potem na pokopališče in berem napise na nagrobnikih. Pa piše recimo: Jelka Ribič, rojena 1.9.1892, umrla 4.6.1962; Janez Hribar: rojen 18.3.1922, umrl 25.7.1986 in take in podobne. In vse te ljudi je celo življenje matral nek strah za preživetje, sedaj pa kaj imajo od tega? Nič, zelen mah ji počiva, nikoli v svojem življenju pa niso mogli doseči popolnega "preživetja". In je vse to kr malo smešno, kaj se gre folk za časa življenja, prav neka tragikomedija in vsesplošna žaloigra.
Lp
|
