Post by satis on 10.05.2009 at 19:15:56
Grobo telo nepremično leži na postelji, medtem pa suptilno telo duša vodi v deželo sanj, v kateri podoživljamo popolnoma novo resničnost. Zakaj sprejemamo dnevni sen kot stvarnost, nočne sanje pa kot iluzijo? Samo zato, ker je dnevni sen nekoliko daljši od nočnega sna! To sprejemanje enega ali drugega sna za resničnost pa je iluzija.
Včasih sanjamo sanje, ki so videti neverjetno resnične. Vede trdijo- vse so sanje. Ta pojavni svet je ustvarjen s sanjanjem Maha- Višnuja, inkarnacije Boga v snovnem svetu. Ta sen se imenuje joga- nidra. Ko duša želi oponašati Boga, je prestavljena v deželo sanj, oziroma v snovno kreacijo. Tako duša v stiku z naravnimi silami razvije svoje suptilno in grobo snovno telo. V svetu sanj ljudje želijo nakopičiti obilje: avtomobil, hiša, bazen, dober položaj v družbi, stanje na bančnem računu...
Ponoči postanemo popolnoma drug človek, pozabimo svoje "dnevno telo", ki nepremično leži na postelji. Potem pa se rodi nov dan in pozabimo, kaj se je dogajalo ponoči, pozabimo svoje "nočno telo", nočno življenje. To izkušnjo ima vsak od nas. Podobno mi samo menjamo svoja telesa iz življenje v življenje, pri tem pa pozabimo na svoj prejšnji obstoj, prejšnje telo.
Grobo telo nepremično leži na postelji, medtem pa duša vodi suptilno telo v deželo sanj, kjer podoživljamo popolnoma novo resničnost. Suptilno telo, sestavljeno iz uma, inteligence, lažnega jaza- je vozilo, ki dušo ponoči pelje v deželo sanj, grobo telo, sestavljeno iz zemlje, vode, ognja, zraka in etra pa je vozilo, ki dušo podnevi vodi v deželo sanj. Smrt je zapustitev grobega telesa in potovanje subtilnega telesa, ki išče novo grobo telo. Tako duša potuje po tem snovnem svetu. Če se osvobodimo subtilnega telesa, je duša osvobojena in dobi spiritualno, duhovno telo, s katerim se ponovno vrne v svoje pravo okolje- duhovni svet.
Sedaj pridemo do ključnega vprašanja, kdo je oseba, ki sanja? Odgovor je- duša. Ko se duša ponovno vrne na svoj spiritualni nivo in neha sanjati, se ta nivo imenuje zavest Boga.
Čas, ki ga doživljamo kot preteklost, sedanjost in prihodnost je prav tako samo sen, saj je čas v duhovnem svetu večna sedanjost.
