Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Nerealna pričakovanja http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1222159293 Message started by satis on 23.09.2008 at 10:41:33

Title: Nerealna pričakovanja
Post by satis on 23.09.2008 at 10:41:33

Velikokrat starejši rečejo mladim, kamor tudi jaz še spadam, moraš imeti otroka, da bo na stara leta skrbel zate. A ni to najbolj neumen vzrok, da imaš potomca? To je morda veljalo še za starejše, delovne in utrjene generacije, ki so res znali poskrbeti zase in za svoje ostarele starše, kaj pa večina lahko pričakuje od današnje hedonistične in egoistične mladine? Izkoriščajo starše, vsaj premnogi, dokler je še kaj možnosti za to, potem pa se distancirajo od njih, ko imajo sami starši kakšne težave. Premnogo takih zgodb poznam, ko se lastni starši bojijo otrok, sploh če je posredi droga ali alkohol. In dogaja se tudi, da podivjani otroci tudi na tak način "poskrbijo za starše".

:( :'(

http://24ur.com/novice/crna-kronika/igre-na-sreco-so-ga-spremenile-v-morilca.html

Title: Re: Nerealna pričakovanja
Post by ana on 23.09.2008 at 10:55:04

včasih so delali otroke, da bi na starost poskrbeli za ostarele starše - danes pa delamo za penzijo (miselni vzorci pač v ljudeh ostanejo...)

Se pa seveda lahko zgodi, da bomo izviseli na obeh vejah
- da za nas ne bodo poskrbeli naši otroci
- tudi od penzije ne bomo mogli živeti....
;D

Title: Re: Nerealna pričakovanja
Post by plesnamesecu on 23.09.2008 at 11:10:32

Obnašanje mladine je odraz družbenega okolja in vzgoje. Za to pa so odgovorni odrasli. Če starejši niso zadovoljni z mladimi, bi pač morali pogledati vase in v lastne vrednote.

Vzrok za odločitev za potomca: v okoljih, kjer je preživetje starejših odvisno izključno od njihovih potomcev, je pač to problem preživetja. V modernem svetu se vloge posameznih generacij bistveno spreminjajo in tudi starejši imajo na voljo druge vire preživetja in druženja. Težko je reči ali je to dobro ali slabo. Zahteva drugačne prilagoditve. Sploh pa je recimo v Sloveniji (in še marsikje drugje) danes situacija takšna, da starši skrbijo za svoje otroke še globoko v odraslo dobo in ne obratno.

Čisto na osebni ravni pa mislim, da je vsaka preračunljivost pri odločanju za otroka slaba popotnica za njegovo življenje.

Title: Re: Nerealna pričakovanja
Post by titud on 23.09.2008 at 12:31:53

wrote on 23.09.2008 at 11:10:32:

Čisto na osebni ravni pa mislim, da je vsaka preračunljivost pri
odločanju za otroka slaba popotnica za njegovo življenje.

Odločitev za otroka je kljub temu, da je na koncu prikazana kot osebna izbira, vendarle predvesm družbeno pogojena kalkulacija. Osebna kalkulacija je torej vedno v primeru, če je ta osebna odločitev v sozvočju z družbeno kalkulacijo, pa če si to priznamo ali ne.

Družena kalkulacija pa se praviloma na daljši rok izkaže kot napačna, zato njihove posledice trpi cela generacija, česar ni mogoče amortizierat na osebni ravni (čeprav odločitev za/proti otroku ponavadi družba želi naprtit strašem osebno), ampak le na kolektivni (tja od od tega, da se presežek mladih pošlje v umirat kakšno vojno ali pa do tega, da generacijo zdesetka samouničevalen/neperspektiven življenski slog, marketinško propagiran pod krinko kulta svobodne izbire...)

Iz moje osebne izkušnje je dejanska osebna izbira za otroka, ki ni plod kalkulacije, vedno nekako 'protisistemska', saj se kljub stalnemu osebnemu stresu in 'antisocialnosti' izkaže kot perspektivna praviloma v obdobjih družebnih kriz, saj so taki otroci in starši adptirani na nekalkulativno okolje, tako da nemalokrat predstavlajo temelj 'normalne' družbe in s drugim odpirajo možnost osebnega izhoda iz krize...

Title: Re: Nerealna pričakovanja
Post by Alojz in Sandib on 26.09.2008 at 13:51:12

satis wrote on 23.09.2008 at 10:41:33:

Vse je v pravilni vzgoji in v zdravem družinskem okolju(osveščenost staršev),kjer vladajo drugačni vzorci,kot na kolektivnem družbenem nivoju. Družina lahko živi skromno, a bo v svojem življenjskem potencialu močna. Družba pozablja ravno na ta vidik življenjskega samopotenciala,ki naj bi ga nosila družina. Tu materialno stanje družine ni odločujoče. Vsak član družine mora živeti v zavesti družinskega zatočišča,ki mu bo vsak trenutek v oporo,tako znotraj kot zunaj družine same. Skratka vsak mora vedeti,da ga družina ne bo nikoli in nikjer izadala ,ali zavrgla.

Title: Re: Nerealna pričakovanja
Post by Boštyxz on 18.10.2008 at 09:09:09

ana wrote on 23.09.2008 at 10:55:04:

Res je , na žalost se to že dogaja :'(.

Pokojnine pobere inflacija, katero ustvarja država ki je lena ker se ji ne da delati in tako natisne svoj novi denar ki posledično zmanjša vrednost delavčevega dela :'( . Priskledniki >:(

Otroci pa itak nimajo več časa za ostarele, ker morajo cele dneve samo delati - spet zaradi inflacije - priskledstva . :P

Žalostni konec , da človek na koncu svojih življenjskih poti ni zaslužil niti zase - za svoje preživetje .

Očitno je, da država pozablja na to :P :'( . Butasta država :P .

Pa dober + manjbutast dan ti želimo, tvoji državljani, še naprej, država uboga , ... :-[...

Boštjan + # :-*#

Title: Re: Nerealna pričakovanja
Post by Alojz in Sandib on 24.10.2008 at 13:26:42

Boštyxz wrote on 18.10.2008 at 09:09:09:

ana wrote on 23.09.2008 at 10:55:04:

Egoisti in nevedneži mislijo na svojo starost in jokcajo in jokcajo,a ne vedo da so večno-sedaj.

Lp Alojz