| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Nekaj me muci http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1170408850 Message started by Cynthia on 02.02.2007 at 10:34:10 |
|
|
Title: Nekaj me muci Post by Cynthia on 02.02.2007 at 10:34:10 Ta forum me je pritegnil iz enega velikega vzroka - ker je pozitiven in ker jaz ravno to potrebujem.. Torej.. lahko bi bila srecna, pa nisem. Morijo me stvari, ki v zivljenju dejansko niso pomembne. Zalostna sem zaradi padcev, ki ne spremenijo zivljenja. Recimo - na faxu zelim biti med najboljsimi... ceprav vem, da ocene ne pomenijo dosti. Ampak...ocitno je preteklost pustila posledice - ko sem bila v osnovni soli, sem bila vedno slabsa...nikoli nisem dobila priznanja...niti nisem bila delezna pohvale starsev (kar sedaj obzalujeta) in to le zato, ker nisem bila odlicna. Sem bila prav dobra...ampak to ni odlicno. Ocitno mi je od takrat ostalo, da si zelim biti najboljsa in popolna in da je edino to dovolj dobro. Ampak problem je v tem, da to edino jaz zahtevam od sebe in se mucim. Drugi problem je, da sem v zadnjem casu izgubila kaj nekaj prijateljev. Pravijo da ce gre, potem ni bil pravi. S tem se sicer strinjam...ampak problem je v tem, da cez noc ne mores najti prijatelja, ki bi bil vedno pripravljen dati roko v ogenj zate. Zato se pocutim, kljub vsem kolegom ki jih imam, nekako prazno. Tretji problem, ki vse zadeve le se poslabsa, pa je moja neprepricanost vase. Cetudi dobro premislim ne najdem odgovora na vprasanja -kje sem dobra, kje sem najboljsa, katero je tisto podrocje kjer bi rada uspela, kjer vem da bom uspela. Po eni strani fax ki ga delam, ni ravno najboljsi predpogoj za zivljensko zaposlitev...po drugi strani pa je prevec stvari, ki si jih zelim poceti - a ne vem ce sem dovolj dobra, in katera izmed teh stvari je tista 'prava'. Kako naj najdem zivljenski cilj, pravo pot, po kateri bom hodila in bom srecna. Rada bi poucevala...pa ne verjamem, da sem dovolj pametna za ucenje na faxu. Ne vem ce sem pripravljena se celo zivljenje uciti - medtem ko sedaj ko se ucim za izpite zgubljam zivce, ker me je strah neuspehov. Moram povedati, da sicer imam fanta, ki ga obozujem in mi res veliko pomaga. Je tudi moj najbolsi prijatelj. Imam druzini - mojo in fantovo, kjer sem ljubljena. Kjer vem, da bom vedno nasla tolazbo in oporo. Ampak meni ne pomaga - 'saj bo bolje' ali 'to ni nic hudega in najhujsega'. Ja, to dobro vem...ampak jaz si zelim nekako najti pot iz tega zacaranega kroga. Vse stvari, ki so me prizadele so se zgodile v zadnjem letu...zivela sem v groznih odnosih s cimrami, ki so me izcrpavali. Na faxu sem spoznala, da so tisti, na katere sem se zelela zanesti egoisticni in so mi namesto pomoci ponudili kritiko moje osebnosti. In tako me vsaka malenkost, ki mi ne uspe, vsak trud ki ga vlozim in ne dobim poplacanega, popolnoma razocara, prizadane in spravi v jok. Nocem vec tega.. ker s tem skodim sami sebi. Ker skodim svojemu zdravju, kar vem da ni dobro. Rada bi nasla nacin, kako pozabiti preteklost. Kako jo pustiti tam in od nje odnesti le dobre stvari -lepe spomine in izkusnje. Vsakic ko se mi zgodi kaj slabega pomislim 'zakaj vedno meni, zakaj vedno jaz'. In to kljub temu da vem, da je se mnogo hujsega...se mnogo drugih, ki trpijo. Ampak vrnem se v preteklost in podozivim vse svoje slabe trenutke, strahove, neusresnicene sanje...in zato se toliko bolj boli. Rada bi znala ziveti le za danes - namesto da me omejuje preteklost in se bojim prihodnosti. Obcutek imam, da od vsega stresa moje telo ne deluje kot bi moralo... velikokrat me boli glava ze ko se prebudim, spolnost mi je vcasih cisto odvec.. Rada bi naredila nekaj za svojo duso in svoje telo. Hvala ze vnaprej za vse nasvete in pomoc in se opravicujem, ker sem se tako na dolgo razpisala ::) |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by ixtlan on 02.02.2007 at 11:22:25 Cynthia wrote on 02.02.2007 at 10:34:10:
kaj pa tole: biče bolje, nikad dobro! ;D vem jst kaj rabmo: katastrofo, vojno, tragedijo bi hit vsi problemčki, ki se zdaj zdijo PROBLEMI, postali omembe nevredni... |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by ixtlan on 02.02.2007 at 11:35:56 sicer pa vsak rab met en cilj, vem... k ga enkrat maš, ni važn kok deleč je, važn je, da si na poti... brez cilja v življenju človek ne more bit (zares) srečen. govorim o osebnem cilju, katerega ima vsak svojega, ne o kvazi-ciljih, ki jih vzgaja režim... razmišljaj o tem kaj bi rada (počela). pri tem odmisli ovire, pozabi kaj ti je kdo rekel in kaj si ti misliš sama o sebi. vse to nima nobene teže, če bi nekaj res iz srca, iz dna duše rada počela ko boš enkrat zvizualizirala cilj, naredi načrt kako boš do tja prišla, kolikor podrobno ti pač uspe... detajli, ki ti bodo zej nejasni, se ti bodo razodeli, ko boš že enkrat na poti... in potem čimprej naredi prvi korak v tej smeri audaces fortuna iuvat |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by snow on 02.02.2007 at 11:54:29 sicer ne vem če sem pravi ki bo to povedal, ker se včasih sekiram zaradi zelo banalnih stvari, ampak življenje je treba vzet tudi včasih z rezervo in pogledat nanj kot igro če sama zase nisi najboljša, lahko mal spustiš kriterije, idealne slike ki si si jih postavila o sebi daš na stran...in verjemi da ko boš to storila, se boš nehote dvignila nad te ideale, ker se ne boš več z njimi ukvarjala, ampak boš samo živela na večino stvari si si itak že sama odgovorila :) fajn se mej |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by ixtlan on 02.02.2007 at 12:04:05 wrote on 02.02.2007 at 11:54:29:
itak smo vsi, en drugemu, wounded healerji, Kironi :) |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by tai on 05.02.2007 at 01:03:47 mislm, da prevec pricakujes od nas.. ker ce bi vedl odgovor na tvoje vprasanje bi vedl, kako spedenat svoje zivljenje ;) ampak - verjemi, da nisi sama v tem svojem misljenju in da nas je se ogroooomno, ki iscemo odgovore na vprasanja in bluzimo nekje med sreco, osamljenostjo, veseljem, zalostjo in se stotimi obcutki k se saltajo ampak cist kokr jim pase :) ne, ne znam ti odgovorit, lahko ti pa povem, da me spomns name par let nazaj. in tole s starsi in s prijatlji mi je tolk zlo znano... ampak, ce ti kej lahko zagotovim je to, da NE, ne bos ostala v tem. ne bos se vecno vrtela v tem obcutku zacaranga kroga. js sm se tud bala, da bo to vecno, ampak ni. men je pomagalo predvsem dejstvo, da sem se resnicno zacela zavedat, da je enkrat treba odrast in postat odgovoren za svoje zivljenje. uf, to se slis mal grozno :D ampak, recimo glede starsev, sem jih parkrat gledala in zacutila, da so mi dal, kar so mi pac lahko. dolocenga obnasanja sta se naucila od svojih starsev in me vzgajala tko kt sta sama razumela, da je najboljse. in sm si misnla, ok to je to. dala sta mi, kar sta mi, dobre inslabe stvari, zdj je pa na meni, da pocas zacnem risat svojo pot. cutla sm kot da se pocas poslavljam od njiju, ne (samo) fizicno, ampak v svoji glavi. brez jeze, brez zalosti, samo z enim velikim obcutkom hvaleznosti. in ves kaj - strah me je blo ko eno kravo :D takrat mi je blo sele jasno, da se v zivljenju tko zlo bojim... ves, men se je zdel hecno to, da sem vedno misnla, da ko se bom osvobodila vseh teh svojih negativnih vzorcev in stvari iz preteklosti, da bom potem koncno srecna. ampak takrat je bla sele jeba. ker ko se zavedas, da imas ves cas na tem svetu, vse priloznosti, vse sanje in da so ocene drugih ljudi, tako kritike kot pohvale, samo nacin, kako vidjo ljudje tebe... in da to nisi ti, da si postavljas svojo lastno ceno, svoje sanje, svoje vrednote in kriterije, takrat se pocuts tko neverjetno osamljenega, situacija pa zelo zelo srhljiva. ker ljudje radi jamramo, da so nas drugi zajebal, ampak ko pa dobimo priloznost, da se izkazemo sami, pa zmrznemo. ker nas je enostavno strah. je pa tud lepa prednost tega, po drugi strani pa ni lepsga obcutka od tega, da mas life v svojih rokah, ker se nehas enacit s stvarmi k so ti ble vbite v glavo. jst sm za solo dojela, da sola nism jst. ocene niso enako jst. in ce sm dobla 5ko al pa 10ko na faxu nism zganjala cirkusa glede tega. naucila sm se bit potrpezljiva sama s sabo in predvsem do sebe. ko nism nrdila izpita, sem si rekla, ah, ga bom pa naslednjic. in ko ga spet nisem , ah, sej je se en rok tuki. in se zdej, ce si za ksno stvar recem, da jo bom jutr pa res nrdila in je pol ne nrdim, si recem, ej, jutr je se en dan. ne bit tko zahtevna do sebe. ker velike stvari se vedno delajo po korakih. in ce jih drugi delajo v skokih, ok, naj jih, to ne pomen, da sem slabsa. to pomen, da jih pac jst delam po korakih. in to so moji koraki, moje zivjenje. in nikoli nikoli nikoli in se stokrat nikoli se ne primerjaj z drugimi. VEDNO so stvari, ki jih ljudje delamo eni pocasneje, drugi hitreje. bistveno pa je, da ostajas na svojih tirnicah in prides do konca tega, ka zelis. nobena kritika, obsodba ipd. te ne sme iztirit, ce te, si sama kriva za to, zato ostajaj pri prepricanjih, ki jih imas, pri stvareh, ki jih ljubis, ne glede na to, kaj drugi recejo. ker ti nisi enako sola, nisi enako potrditve. to nisi ti, to je samo tvoja fikcija v glavi. in si ze popolna cisto taka kot ze si in ne rabs bit cisto nic drugacna. ce pa hoces bit, si pa dej priloznost. ne se takoj potlacit dol. ves kolk stvari sm js v zivljenju nrdila tko, da sm nrdila en sam bogi korakec naprej. in pol spet tri nazaj. in pol dolg nobenga pa spet enga naprej, ampak tokrat samo dva nazaj. in sm pocas ko ena mravljica korakala naprej :D in ves kaj, sele po parih letih se mi je dogajal, da so stopil do mene ljudje, za katere si nikol nisem misnla, da bojo, in so mi dal priznanje al pa samo en lep moment. ampak sm bla vesela. in ce misls, da je preteklost tista, ki te ovira, ti morm na zalost povedat, da, vsaj po moji izkusnjah, ni tko. preteklost je idealna, ker se lahko veselo valjamo v njej kadar nam pase in nam daje en varljiv obcutek varnosti - jst ne morem vec zaupat ljudem, ker sem bla v zivljenju razocarana - ne prenesem obcutka poraza, ker so starsi od mene vedno veliko pricakoval - ne spostujem se, ker sem bla v zivljenju vedno ponizana. in bla bla bla. pa ni tko. vsi vemo, da ni tko. samo tko fajn se je delat zrtev zato, da nam ni treba nc narest. pocas te zivljenje vedno bolj potisne v ospredje in te vedno bolj osvobaja okvirov od katerih smo vedno manj odvisni. lej, js ko sm bla mala, sm si vedno zelela bit odrasla, ker bom pa "takrat res lahko zivela kokr bom sama hotla". in ko sm koncno dosegla vse pogoje, da se osamosvojim na polni crti sm se ustrasla. in to je tisto. ce se hoces znebit preteklosti in bit v sedanjosti mors vedt, da realnost in odpuscanje hodta z roko v roki. in prej al slej bos mogla odpustit drugim, predvsem pa sama sebi in se imet vedno bolj in bolj rada in verjet vase, da bos pocas odpeketala iz preteklosti v sedanjost. to, draga moja, je pa umetnost s katero se vsi ubadamo. ampak je vredno. drgac pa mislm, da te se ogromno dobrega caka v zivljenju in da imas zelo zelo lepo dusico... je lepo, da si nas spomnla, da so se taki ljudje med nami ;) |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by sm on 03.03.2007 at 17:45:27 skratka ... kokr kol ... ne pozabt ... never take life so seriously. nobody gets alive anyway ;D ja če ne bi tok kompliceral, bi blo boljš ampak pravjo, da je navada železna srajca. NE POZABI, železo tudi rjavi ;) definitivn pa en smemo pozabt na drobne užitke, veselja itd in če se počutš, da si seraste volje, poosebljen zoprnak, ali da si založu rožnata očala ... magari prečitaj kak vic ;) |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by Dayaran on 06.03.2007 at 22:11:08 tai wrote on 05.02.2007 at 01:03:47:
Couldn't agree more ;) |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by gape on 07.03.2007 at 10:43:15 Cynthia wrote on 02.02.2007 at 10:34:10:
kot je tai pisala ... ti nisi tvoj uspeh ... niti nisi to kar delaš Quote:
takih je pa zelo malo ... Quote:
vse te poti so samo poti ki vodijo proti cilju ki pa je tvoj ... ne bom preveč razglablju, ampak, kar se mene tiče so vsi ostali cilji razen razsvetljenja, cilji ki niso cilji, ampak so stopnice ... zato se z njimi ni tolk za ubadat ... pač usput popedenaš tolk kt lahko ... na poti proti cilju Quote:
zakaj? želeti se zanesti na nekoga - zazihr sproducira trpljenje - prej ali slej kot vsaka druga želja uporablji namero trud ki ga ne dobiš poplačanega nima zveze niti najmanjše z brezpogojo ljubeznijo te nima kej razočarat Quote:
preteklost, sploh osebe in dogodke, je pametno rekapitulirat, bolje prej kot slej ... Quote:
če se ti dogajajo iste stvari, te jebe en vzorc ki ga ne vidiš tisti ki so te kritizirali so ti kazali glih na ta vzorec ponavad boš morala blj šaltat na opazovalca ne pa kolk je to tvoje (butasto) telo, ki si ga uspela zložit skupi do danes najboljše - ker ni - je že moje boljše [smiley=1grin1.gif] Quote:
rekapituliri taka sranja Quote:
k boš pa to zaobvladala ... 100% ... pa le prid poročat |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by Dayaran on 07.03.2007 at 12:23:34 gape wrote on 07.03.2007 at 10:43:15:
To je to. Modrost v parih besedah. Bravo Gape. |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by xyz-- on 09.03.2007 at 20:22:50 gape wrote on 07.03.2007 at 10:43:15:
js pa mislm da želja sama po seb ni nujno da sproducira trpljenje.. no pa sj nevem, mogoce je vse stvar definicije besed.. Sem pa zadnje čase ravno s tem imel opravka in sm ugotovil da je strah tisto, tisto, kar naredi razliko.. Želeti si nekaj zato, ker te je strah biti brez, bo res sproduciralo trpljenje. Ker potem k boš imel, te bo strah da boš izgubil itd itd... Ugotovil sem da je strah edino, edino kar nam onemogoča kako nej rečem, neke sorte samouresničevanje. strah je lahko močnejši od ljubezni, fak... no uglavnme če pa živiš brez strahov, pa si potem želiš nekaj, pa ni nič narobe.. pravzaprav si moraš želet če hočeš dobit.. |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by gape on 10.03.2007 at 12:36:44 xyz-- wrote on 09.03.2007 at 20:22:50:
ni nujno lahko ne bi sproduciralo trpljenja sta pa 2 faktorja 1. zanesti se na nekaj (da bo to za zihr tko - nespremenljivo - do takrat ko boš ti pripravljen - težka) 1.1. izven sebe (še težje) 2. želja (je že buda pogruntu kaj sproducira - se res ne bi šu prepirat z njim - jest ne - ti lahko) to da tebe ni strah je super fino fajn obstajajo pa ljudje ki jih je strah zate si kdaj pomislu na to? |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by Green on 12.06.2007 at 08:31:04 Mogoče je do neke mere v redu da se obremenjuješ s takimi stvarmi, ni se treba spreminjat, si kar si in ne se sekirat še zarad tega, ker bi rada bla, kar mislis d je bols. To je vrjetn del tvoje osebnosti, to je pa težko tko korenito spremenit. Vcasih je najboljsa stvar k jo loh nardimo zase, d se sprejmemo kakršni smo. Smo pač bolj resni kot nekateri, življenje dojemamo mal drugač, dogodkom, stvarem pripisujemo mogoče večjo težo.. js se ob kriznih trenutkih vprašam, kakšne so moje vrednote. Če mi recimo največ pomeni ljubezen, razumevanje, ravnam pa v skladu z vrednoto uspeha, ki je nižje na lestvici mojih vrednot, to pomeni, da zapostavljam kar mi je najpomembnejše in potem sem vse prej kot srečna. Glavni problem pa je,da se v trenutku ko delam neki v svojo nesrečo, tega sploh ne zavedam... Stvari , ki se jih ne zavedamo, najbolj vplivajo na nas. |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by Donna on 14.06.2007 at 08:31:08 Jaz te pa razumem, popolnoma. Želiš biti skoraj popolna, pa dobro veš, da je to nemogoče. Perfekcionist si. Vse preveč si zahtevna do sebe. Zakaj? Padci in vzponi se v našem življenju dogajajo non stop. Morajo se. To nas kali in izuči, da se na napakah učimo. Menim, da se žal preveč obremenjuješ z drugimi, preveč si tudi kritična do sebe. Človek se celo življenje išče, kaj bi rad bil, želi si določenih stvari, spoznati določene ljudi in zajeti življenje z veliko žlico. Razumi, da človek ne more imeti kar vseh po vrsti rad. To bi te izčrpalo. Jemlje ti energijo. Najti boš morala ljudi, ki te osrečujejo in dopolnjujejo, ostali pa, zakaj te spoh skrbi za druge... Preveč globinsko razmišljaš. Jaz sem ista. Preveč čustev vnašaš v študij. Če te le ta veslil, ga boš naredila. Če te zanima pedagoški poklic, ga boš našla. Vedno, kjer je želja, je tudi pot. In na koncu, nič novega ti nisem napisala, ker sem prepričana, da vse to že veš-prežvečeno se bo bralo. Bodi vendar srečna, da imaš človeka s katerim se razumeš in razume on tebe in te podpira. Izklopi negativne misli in strahove, zadihaj globoko in najdi v sebi tisto pozabljeno intuicijo, ki te bo vodila k uspehu. Pozabi preteklost in misli na prihodnost. Zmogla boš, verjemi! Moraš! Strah je edeno negativno čustvo, ki nas zavira v tem življenju. Hromi nas in dela apatične. Vedno v življenju sta samo in zgolj dve poti. Ena vodi navzgor in je optimistična in uspešna, druga pa navzdol in drsi v brezvoljnost, depresijo, obup. Izbira je tvoja. Zgolj in izključno tvoja. Življenje je prekratko, da bi se obremenjevali z malenkostmi. Živi ga, popolno in uspešno. Verjamem, da ti bo potem lažje, ko si boš zastavila konkterne cilje. Naj ne bodo previsoki. Vsak dan poskrbi sam zase. Kako ga preživimo, pa je odvisno zgolj in popolnama samo od nas. Srečo nosimo v sebi. Prav nihče nas ne more osrečit ali pa spravit v nesrečo. Razumeš? |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by bat on 06.10.2007 at 12:27:31 Tudi mene muči zadnje čase nekaj podobnega. Namesto da bi se veselila vsega lepega, me vse bolj preganjajo slabi spomini in slabe izkušnje preteklosti-kot da bi me pekla vest, čeprav vem, da nikoli nisem storila ničesar tako zelo slabega. S fantom sva skupaj že skoraj eno leto, in kljub temu, da sva še mlada in naj bi bila po logiki preveč "razdivjana" za takšno resno zvezo, sva v bistvu grozno navezana in resna v tem, kar imava. Verjamem, da on ni nikoli naredil česa res slabega v najini zvezi, čeprav ima že zelo veliko izkušenj z dekleti iz obdobja, ko je bil še malo mlajši in me še ni poznal. Ko sva začela, jaz sploh nisem imela nobenih izkušenj; pač sem bila vedno malce bolj resna, odrasla, ne otročja... Zato sem bila navdušena, ko sem stopila v tako resno zvezo, ker sem ga imela rada. Problem je pa takšen: v prvih mesecih najine zveze se je zgodilo nekaj slabega; obstajalo je nekaj fantov, ki so me ves čas zavajali, me zafrkavali... Povzročili so mi nekaj stvari, ki jih nisem zmožna pozabiti, čeprav se enega od dogodkov ne spomnim več-oz. nisem prepričana, če se je sploh zgodil. Dva od njiju sta, čeprav sta vedela, da imam fanta, silila vame in na koncu jima je delno tudi uspelo, čeprav se jima nisem hotela pustiti. Eden je zaradi mene želel pustiti svojo punco, jaz pa sem vedela, da imam svojega fanta preveč rada, da bi zvezo končala, zato sem vedno VSE zavrnila. Vse od teh dogodkov naprej opažam, da sem sicer samozavestnejša, bolj se upam vsakomur postaviti po robu, in me ne zanima več, kako bodo na moja dejanja odreagirali neznanci. S tem pa narašča tudi moja slaba vest, čeprav sem fantu povedala za vse dogodke. Čutim se manjvredno, čutim, da sem slaba, čeprav me tisti, ki jim zaupam, prepričujejo v nasprotno-da so moje vrednote v redu, da je z mano vse v redu, da nisem naredila ničesar slabega, da je bila moja napaka edino ta, da sem to dolgo zadrževala v sebi. Govorijo mi, da se vse to ne bi zgodilo, če bi se znala bolj upreti in postaviti zase. Da naj pozabim preteklost in gledam v prihodnost. Čutim, da imajo prav, pa vendar se ne morem sprijazniti s preteklostjo. S fantom bi rada obrnila novo stran in pozabila preteklost, pa je ta "popisana stran" zalepljena, da ne morem obrniti nove. [smiley=cry.gif] Včasih sploh ne razmišljam o tem, spet drugič bi najraje kričala od žalosti. Si res želim preveč, če bi rada pozabila? Pravijo, da se preveč sekiram, in imajo prav. Obremenjujem se s čisto vsem, kar se mi je kdaj zgodilo. Morda je kriva vzgoja; morda to,da preveč razmišljam. Potrebujem nekaj, pa sploh ne vem, kaj, ker že vse imam. Včasih mislim, da sem zrela za psihiatrični oddelek. Moje življenje sploh ni sposobno teči normalno, če se ne sekiram-če ne zaradi spominov, pa razadi tega, kdaj sem kaj rekla narobe, kdaj sm koga prizadela, zaradi bivših punc svojega fanta... [smiley=cry.gif] Vse, kar si želim, je pozabiti preteklost, se ne obremenjevati več, ter osrečevati tiste, ki jih imam rada. [smiley=cry.gif] Ne vem več, kaj naj storim. |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by Dayaran on 06.10.2007 at 14:12:32 Ojla bat. Nič ni nikoli tako hudo, kot zgleda na prvi pogled. Sploh pa ne naši notranji problemi. Samo treba je spremenit pogled, spremenit fokus zavesti. Dokler tega ne naredimo, vse zgleda črno, sivo, brez veze. Ko pogledamo s točke višje zavesti, se najprej mal nasmejimo, ko vidmo, kako simpl so ene stvari v resnic in kako zlahka je to temo razpihnit. Kako to nardit? Treba se je odločit in pol natrenirat naš um in zavest, da postane pozitivna, umirjena, radostna. Predlagam ti tri knjige, ki ti pri tem lahko pomagajo: 1. Louise Hay: -- Moč je v tebi 2. Eckhart Tolle: -- Živeti v sedanjem trenutku: temeljni nauki iz knjige Zdaj! v praksi 3. Louise Hay: -- Meditacije Pomembno je, da kar od tega prebereš, tud uporabiš v praksi. Probaj. Odloči se za spremembo na bolje. Sposodi si knjige v knjižnici še danes in začni. Good luck! |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by Lotus` on 06.10.2007 at 20:10:43 Priporočal bi še knjigo Pogovori z Bogom - Donald Neal Walsch lep večer |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by bat on 07.10.2007 at 10:19:41 Hvala za vajina posta, že dalj časa sem iskala literaturo za moje probleme, hkrati pa sta mi dala vedeti, da se da vse rešit. Ne vem... Še nikomur nisem povedala vse o mojih doživljajih, nihče na svetu ne ve vsega o meni, nihče ne ve, kako se dejansko počutim. Želim se spremeniti, ampak ljudem določenih stvari nočem povedati enostavno zato, da jih ne prizadenem. Zato se dogaja, da tistim, ki jih imam rada, prikrivam. Predvsem nepomembne stvari iz preteklosti, ki sicer niso ničesar spremenile. Ampak zaradi njih imam slabo vest, pa si jih želim pozabiti, misliti na sedanjost in prihodnost.. Zatočišče poskušam najti v prepričevanju, v krogu prijateljev, ki pravijo, da ni nič narobe, če kdaj kaj zadržimo tudi zase, ponovno pa tudi v veri, ki mi daje občutek zaščite. Ampak na trenutke mi vseeno postane grozno hudo, svoje napake iz preteklosti pa težko odmislim. |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by Nahate.d on 09.11.2007 at 11:37:46 wrote on 07.10.2007 at 10:19:41:
Pozdravljena Bat :) Vsak od nas ima napake prav vsak, razlika je samo, da jih nekateri vidimo in se zavedamo, nekateri pa si zatiskajo oči pred resnico in se tolažijo da je vse v redu, tudi če ni. Kot prvo moraš sprejeti sebe z svojimi dobrimi in slabimi stvarmi. Če si naredila napako in se je zavedaš si na pravi poti, veš zakaj, ker jo ne boš več naredila. Zdaj ni pomembno, kaj si delala prej, ampak kaj delaš zdaj ta trenutek, tvoje misli in dejanja v tem trenutku ustvarjajo tvojo prihodnost. Tako da sprejmi se, napake si delala in še jih boš, saj je življenje šola in na napakah se učimo. Ni problema, ki ne bi imel darila zate. :) Lep pozdrav :) |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by Dayaran on 09.11.2007 at 13:17:41 wrote on 09.11.2007 at 11:37:46:
Uu, tole misel si je pa vredno zapomniti! [smiley=thumbup.gif] |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by lunnanai on 06.12.2007 at 14:43:44 js mam pa eno vprašanje...a kdo ve, oz. mi zna kdo razložit kaj to je stigmatizacija? če ima kdo pojma o tem, mi prosim naj odpiše, lahko tudi na meil...ker js o tem nimam pojma, pa rabim to za seminarsko.. lep pozdravček vsem 8-) |
|
Title: Re: Nekaj me muci Post by dharma on 06.12.2007 at 21:26:37 Stigmatizacija - pojavitev krvavih madezev, lis na dolocenih delih telesa. Drugace se pa tovrstne razlage pojmov najdejo v npr. slovarju knjiznega jezika. ;) Lp, Dharma |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |