| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Še vedno v preteklosti http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1156344649 Message started by Fucked on 23.08.2006 at 16:50:49 |
|
|
Title: Še vedno v preteklosti Post by Fucked on 23.08.2006 at 16:50:49 Pozdravljeni Odkar sem prekinil razmerje z punco na katero sem se zelo navezal, se nikoli nisem več počutil dobro, nisem bil srečen. :-/ Svet se mi zdi brez smisla. Sedaj je minilo že dosti časa, jaz pa še vedno na čase razmišljam o njej. Imel sm že druga dekleta, a se nisem mogel navezati.. Zadnje čase sem se kr vredu počutil, potem sm pa spet stopil v stik z bivšo, in spet občutek tesnobe, obžalovanja, jeze.. Ko sva nehala, sem hotel, da ostaneva dobra kolega.. a ni šlo, vedno sva se skregala, ker je nonstop metala ven o svojih novih tipih, kako lepo življenje živi, o intimnih doživetjih. In to brez vesti, kako se bom jaz ob tem počutil. Saj vem da to dela nalašč, in hoče da bi bil ljubosumen, ampak tega nism pričakoval od take razgledane, pametne osebnosti.. Tudi jaz bi ji lahko take govoril, ampak ji ne, ker vem da bi se slabo počutla.. In ko sm jo danes poklical, ji je bil prvi stavek, da ima novega tipa, iz kje je, bla bla, kako ji gre posel in fax.. In to kr tako iz čistega mira.. :-? Vem, da se ne bi potreboval obremenjevati s tem, ampak me vseeno prizadane.. Toliko vem, da ne zamenjam kanček ljubosumnosti za zaljubljenost.. Vas pa sprašujem, kaj naj naredim, ker bi rad da ostaneva prijatelja, ker sva imela nekaj posebnega.. Ali ji naj enostavno rečem, da me to moti (kar sm že velikokrat naredil, a se ni obrestovalo..), ali naj ravnam tako kot ona (mislim, da bi se umaknila stran), ali naj samo vse požrem in se delam da me ne moti (tu nastopi problem, da tudi če se navzen ne sekiram, se še vedno sekiram navznoter.. to bi treba tudi rešiti). Ali pa pač temu prijateljstvu ni namenjeno.. A je imel kdo od vas podobne probleme po končanem razmerju, v katerem je zelo zelo ljubil osebo.. :question |
|
Title: Re: Še vedno v preteklosti Post by gape on 23.08.2006 at 16:59:16 crappity smacked wrote on 23.08.2006 at 16:50:49:
nehi se obremenjevat z njo rekapituliri energijo ki je zataknjena razčist z njo kar še maš za razčistt in si dovol srečo sprejmi jo tako kot je in kar je še tega ... težava je tvoja ti maš težavo, ne ona ona je srečna tm kjer je ... kolkr se bere ... ni mi glih jasn kaj ti ni jasn k vidm da ti je use jasn ... |
|
Title: Re: Še vedno v preteklosti Post by m on 23.08.2006 at 17:45:10 crappity smacked wrote on 23.08.2006 at 16:50:49:
Ja. Pa se sploh ni slo za kako razmerje, ko bi 'tako zelo ljubila osebo'. Mi se ni cist jasno, za kaj tocno se gre, ampak ocitno mi uspejo najt mojo 'soft spot', in potem ko je konec pozornosti, booooliiii [smiley=1grin1.gif] Jao, rajs si ne zamislim, kak bi blo, ce bi mislila, da je tip 'the one' [smiley=1grin1.gif] Sem pa ugotovila, da je samo moja odlocitev, kako dolgo se valjam v samopomilovanju in 'krivljenju' (a je to sploh kaka beseda? - aja, obtozevanje bo boljsa [smiley=1grin1.gif]) druge osebe. Rabi svoj cas, pr men je to kakega pol leta ponavadi, pol se pa zacnem pocasi pobirat in nehat premlevat za nazaj, pa se rajs osredotocim nase, pa na to kaj verjamem, in se odpravim naprej. je rekel Nikolovski> sem sedemkrat padel in se osemkrat pobral ;) |
|
Title: Re: Še vedno v preteklosti Post by Devi on 24.08.2006 at 02:19:39 crappity smacked wrote on 23.08.2006 at 16:50:49:
to lih ni prijateljstvo, a ne? prijatelj nej bi se počutil svoboden delit s prijatlom vse stvari iz svojga življenja, dobre in slabe ti bi rad da ona deli sam tiste, ki jih hočeš slišat 'čisti računi, dobri prijatli' niso čist brez smisla besede in če nista na čistem, bi blo mogoče res najboljš da se umakneš predvsem moraš ti razčistit s sabo, ker ko bo enkrat tebi jasno glede nje, pol boš vsaj vedel kaj točno bi rad in boš to dobil al pa tud ne se boš pa mogoče manj mučil |
|
Title: Re: Še vedno v preteklosti Post by Oldi on 24.08.2006 at 07:29:26 Naše podstrešje jaz gledam kot dvojnost razuma in ne-razuma. Ne-razum v tvojem primeru hrepeni po časih, ko vama je bilo lepo in se obnaša kot majhen otrok, ki hoče čokolado, ne glede na to, da z mamico nista v Merkatorju ampak v mesariji. Bistvo te dvojnosti pa je, da ti lahko z razumom vplivaš na ta drugi del. Tvoja naloga je, da ta drugi del prepričaš, da si v mesariji in da ne bo čokolade oziroma v tvojem osebnem primeru, da je tale tvoja ex bejba vse kaj drugega kot oseba, s katero bi se počutil kot eno. Kako to narest? Simpl Namesto da - sanjaš kako je bilo lepo (kako je čokolada dobra) in da hočeš to ponoviti, moraš - ne-razumu podtakniti misli o tem -kak zmaj je, ko te zaj** -kako sploh ni bila tako super ..... Skratka čim več slabega o njej in potem otroček v tebi ne bo več sanjal o njej kot o nekom s katerim bi rad bil eno in lahko da bosta potem celo prijatelja. |
|
Title: Re: Še vedno v preteklosti Post by ana on 24.08.2006 at 10:06:44 NIKOLI ne spreminjaj v svojem srcu čustva ljubezni v čustvo sovražnosti in nenaklonjenosti... Ponavadi žalujemo (preveč) časa zaradi tega, ker smo se NAVEZALI na tisto, kar nam je oseba nudila/pomenila: skupno preživljanje prostega časa (kar naenkrat smo PRISILJENI, da se znajdemo brez nje), kuhanje, spolnost.... koliko ljudi resnično ljubimo samo kot osebnosti/duševna bitja, in ne zaradi ostalega, kar nam nudijo in nam je všeč...? Sama sem si zaradi moškega, ki me je ranil (in odšel), tedne spraševala:'Kako je mogel? Le kako je lahko to naredil?' In potem mi je nekoč en dan prinesel odgovor v srce: 'Storil je, kar je pač storil. Ima pravico, da stori, kar hoče. Ni tvoja dolžnost: obsojati, tvoja dolžnost je: sprejeti.' Od tistega trenutka, s sprejetjem, je bilo vse lažje. Ljubezen je prava ljubezen samo, če je svobodna. Nanjo ne moreš pripeti nobenih če-jev, nobenih pogojev. Ona je - ali pa je ni. Ljubezen, ki jo nosimo v svojem srcu, je samo od nas odvisna, nikoli od drugih. Mi sami smo odgovorni za svoja čustva, noben drug človek nima vpliva nanje - razen, če mu mi ne dovolimo, a to je naša odločitev. In nikoli ne pričakuj ljubezni v zameno za ljubezen... Nikoli ni važno, kaj je kdo drug storil za nas ali nam. Bistveno je edino to, kaj mi storimo za druge in drugim. Naša čustva do drugih moramo urediti sami.... vedno pa boli.... jaz vem, da mi je lahko živeti edino tako, da ohranim v svojem srcu vso ljubezen do bivšega partnerja, da ohranim spomin na vse lepo, kar sva doživela, in da mu želim, da bi bil zares srečen, četudi z drugo. Iskreno, z vsem svojim bitjem. Ko odžalujemo zvezo, smo bogatejši za marsikatero spoznanje in modrost in smo sposobni vstopiti z odprtim srcem v novo zvezo.... če pa ne odžaluješ prejšnjega odnosa, zgodovino vlačiš s sabo in ta ti ne dovoljuje, da bi se v tebi razvila čista čustva naklonjenosti do druge osebe - vedno znova zgodovina paca po njih.... kaj storiti? Velikokrat pomaga že to, da se lahko nekomu izpovemo, v današnjem času je vačsih najprimernejši papir.... na njega spišeš/zjočeš vse svoje žalosti, pričakovanja v zvezi, ki je ni več, ki je umrla, vse hudo, kar te je prizadelo in vse lepo, kar želiš ohranit v spominu.... papir potem v miru skuriš in si zaželiš, da skupaj z njim izgineta iz tvojega srca tudi žalost in bolečina.... Mi vsi smo biseri, in vsi imamo v svoji lepoti tudi razpoke.... če bi se znali sprejemati v svoji lepoti, se imeti radi take kot smo, dobri in slabi, s hudičem in angelom v sebi, potem bi tudi lažje zaključevali razmerja, jih počistili in znali najti sebi ustrezne partnerje, ki nam ne bi prizadejali toliko bolečin.... tako pa..... pozabljamo, da je bolečina potrebna, vendar samo toliko, da prepoznamo njen smisel. vse dobro želim a. |
|
Title: Re: Še vedno v preteklosti Post by TheONE on 24.08.2006 at 13:18:38 ana lepo si napisala.... m ti si pa resnicno obremenjena :) |
|
Title: Re: Še vedno v preteklosti Post by m on 24.08.2006 at 14:59:47 TheONE wrote on 24.08.2006 at 13:18:38:
ti ze ves? [smiley=1grin1.gif] |
|
Title: Re: Še vedno v preteklosti Post by siaj on 05.09.2006 at 22:58:59 crappity smacked wrote on 23.08.2006 at 16:50:49:
ojla me že kar nekaj časa ni bilo na forumu ... se mi zdi, da zadnje čase nimam kaj pametnega za povedat ljudem ... :-/ ampak, ko sem prebrala tvoj post, sem se spomnila na eno knjigo, ki sem jo prebrala in obravnava podobno temo, in sicer od Milivojeviča Formule ljubezni knjiga govori o lestvici vrednot, ki si jih ljudje zavestno ali nezavedno postavljamo (ali so nam privzgojene, oziroma v žargonu smo navzorčeni) in glede na te vrednote si nekako tudi predstavljamo naš smisel življenja, ja in če je ljubezen s partnerjem ena naša vrhovna vrednota, potem, ko jo izgubimo (bolje: mislimo, da jo) ostanemo tudi nekako brez smisla pravzaprav je ljubezni na svetu dovolj za vse (samo pobrati jo je treba :P) in jo je tudi vsak vreden čez točno takšno izkušnjo kot si šel ti, ali mogoče greš še (no, jaz upam da tole zate ni več aktualno ;)), sama nisem šla sigurno pa sem kdaj imela kakšno podobno - bolj v tem smislu bolečine zavrnitve, oziroma tistega sporočila "ti nisi (dovolj) vredna" v bistvu je bolečina ob zavrnitvi nekaj normalnega in precej vsakdanjega, vendar je fino, da jo znamo sprejet, recimo na neki bolj zreli ravni, ne tako infantilni mogoče je še najboljši odgovor, ki ga človek na podobne življenske izkušnje dobi pač ta, da so mu dane za rast, za odrast, za preseči samega sebe, kar pa je lahko tudi zelo blizu nekega smisla življenja predvsem pa človeka naučijo, da njegova lastna vrednost ni odvisna od drugih ljudi, takšnih in drugačnih okoliščin, ... slabega vremena ... skratka od minljivega |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |