OKROGLA MIZA – Zakon o delovnih razmerjih v praksi (kaj bi bilo potrebno spremeniti?) - kratek povzetek
Ključni problemi, ki se so v razpravi pojavili:
Splošni akti delodajalca
ZDR v 8. členu (splošni akti delodajalca) določa, da mora delodajalec predloge vseh splošnih aktov s katerimi določa organizacijo dela pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Zadevo je potrebno ustrezno spremeniti in jo zožiti na vključevanje sindikata, upoštevajoč seveda njegovo vlogo in funkcijo pri zaščiti pravic delavcev, ki jih imajo v delovnem razmerju.
Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas
Pravilo, da naj se pogodbe o zaposlitvi sklepajo predvsem za nedoločen čas, je v nasprotju s tržnimi zakonitostmi. Spodbujati je treba alternativne oblike zaposlovanja in omogočiti sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas izven meja, ki so določene v ZDR. Eden izmed predlogov delodajalcev je, naj se med razlogi za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas vključi začasnost povečanja obsega dela (količinsko, ne pa po trajanju konkretnih prevzetih poslov).
Sprememba delodajalca
Tolmačenje 73. člena (sprememba delodajalca) ZDR je različno in bi bilo potrebno ta člen bolj jasno in točno definirati. Natančneje bi bilo treba opredeliti postopek prevzema, konkretne pravne akte, ki jih pravna subjekta izdajata, postopek prehoda nazaj itd. Sporen je tudi tretji odstavek omenjenega člena, v primeru, da se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi in delavec pogodbo o zaposlitvi odpove, ima le-ta enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov. Problem se pojavi pri presojanju, kaj so isti pogoji oz. kdaj gre za poslabšanje iz objektivnih razlogov. Ta ocena je po dosedanji ureditvi prepuščena zgolj delavcu, ki lahko pogodbo o zaposlitvi odpove, pri tem pa delodajalec nima sodnega varstva (204. člen ZDR določa možnost varstva le delavcu).
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tudi pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (112. člen) nastopijo enake težave kot v predhodnem odstavku. V primeru, da pogodbo o zaposlitvi odpove delavec je upravičen npr. do odpravnine, odškodnine za odpovedni rok in pravice na zavodu za zaposlovanje, četudi delodajalec meni, da očitek kršitve ni utemeljen. Delodajalec nima možnosti nasprotovati tem očitkom niti sprožiti sodni postopek, zato lahko pride do zlorab instituta. V ZDR je potrebno vnesti mehanizme, ki bodo to preprečili, posebej zato, ker je dokazno breme na strani delodajalca.
Zaposlovanje invalidov
Ustrezno ni rešeno niti vprašanje invalidov. V praksi prihaja do težav, ko se delavcu na podlagi dokončne odločbe ZPIZ-a ugotovi invalidnost in mu ni moč ponuditi ustreznega delovnega mesta pri delodajalcu. Delodajalec ima veliko težav pri iskanju ustreznega delovnega mesta, saj ne ve kakšno delo delavec v takem primeru lahko opravlja. ZDR ne predvideva možnosti, da se takemu delavcu ponudi ustrezno delovno mesto pri drugem delodajalcu.
Povračila stroškov v zvezi z delom
Sporna je tudi določba 130. člena ZDR, ki določa, da je delodajalec delavcu dolžan zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom. ZDR ne govori, ali je delodajalec dolžan povrniti stroške v denarni obliki ali lahko delavcu zagotovi obrok. Ker je smisel odmora in malice v tem, da si delavec obnovi svoje psihofizične sposobnosti je naš predlog ta, da naj zakonodajalec omogoči povračilo stroškov prehrane v naravi.
Nadomestilo plače
ZDR v 137. členu določa, kdaj ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti. V praksi se pojavljajo težave pri uporabi sedmega in osmega odstavka tega člena. Velikokrat prihaja do primerov, da delavec v času odsotnosti prejema nadomestilo plače, ki je višje kot plača delavca, ki dela na istem delovnem mestu v tekočem koledarskem mesecu. Poraja se nam še vprašanje socialnih razlik, ki se tu lahko pojavijo. Ali oseba, ki ima visoko stopnjo izobrazbe, in s tem spada v višji plačilni razred, prav tako lahko dobi nadomestilo plače v višini minimalne plače. Kako je v primeru iz osmega odstavka omenjenega člena, ko delavcu zaradi bolezni ali poškodbe na delu, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Ta določba se nam namreč zdi v nasprotju z predhodnim, sedmim, odstavkom 137. člena. Višina 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas je lahko v nekaterih primerih znatno višja od minimalne plače. Določbe tega člena so nejasne in jih je treba natančneje opredeliti.
Nastanitev med delovnim razmerjem
Predlagano je bilo, naj se 138. člen ZDR črta, saj je vsebina dogovora o nastanitvi med delovnim razmerjem izključno v pristojnosti delavca in delodajalca.
Plačilo pripravnikov
Če primerjamo ureditve drugih evropskih držav lahko vidimo, da so plače pripravnikov lahko nižje od minimalne plače. Gre za prvo zaposlitev oseb brez delovnih izkušenj in menimo, da bi plače pripravnikov lahko bile nižje od minimalne plače.
Letni dopust in regres za letni dopust
Nejasne so tudi določbe o letnem dopustu. V primeru, da delavec med koledarskim letom zamenja delo oz. delodajalca pride do vprašanja ali je delavec v enem koledarskem letu upravičen do enega ali več regresov za letni dopust.
Prerazporejanje delavcev
ZDR ne pozna več instituta prerazporejanja delavca na druga delovna mesta, kar povzroča v praksi težave, saj je potrebno v vsakem primeru sklepati novo pogodbo o zaposlitvi. To je moteče predvsem z vidika kadrovske politike.
Prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi in s skupnim delom spremenili določbe ZDR, ki nam v praksi povzročajo nemalo težav. Hkrati pa pozivamo vse delodajalce, da nam pomagajo s svojimi predlogi.
Povzela: Maja Skorupan |
|