Post by m on 06.08.2006 at 14:05:22
jao Ars
aja Eva> action - reflection
pa ravnovesje med tema
pa bo glih prav
(se mi zdi da te, isto kot mene, prepogosto v premlevanje potegne ;))
| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Manipulacija http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1154337932 Message started by Eva on 31.07.2006 at 11:25:32 |
|
|
Title: Manipulacija Post by Eva on 31.07.2006 at 11:25:32 A mi lahko poveste, zakaj je manipulacija dobra na kakšen način lahko manipulacija služi ljubezni oz najvišjemu dobremu?? Če lahko? Prosim za vse ideje in predloge... ker men nič ne prebije, ..nič-- Prosim in Hvala [edit]in če je slaba, pač povejte kako je slaba rabim kakršnokoli idejo[/edit] [edit]a samga sebe smeš, je dobr zmanipulirat? na kakšen način, v kakšnem smislu? oz. zakaj ne?, zakaj je slabo?[/edit] |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Devi on 31.07.2006 at 11:38:47 Eva wrote on 31.07.2006 at 11:25:32:
manipulacija je po moje odlična skrajnost, v kateri spoznavaš princip izgube lastne volje v korist volje nekoga drugega. po moje se na tak način kar dobro učiš uveljavljanja svojih načel, principov in želja in jih začneš boljše vrednotit in cenit, pol ko ugotoviš, da služenje namenom drugih zihr ne more bit slabše kot če svojim. pol ko se igre zaveš, seveda tak iz glave.. |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 31.07.2006 at 11:46:16 tenks, srce za tako hitr odgovor moram še razmislit sem pa ravn mal joge delala in se zavedla, da je to manipulacija telesa, skozi katero manipuliraš čustva, um in duha in niti ni videt, da bi bla slaba - manipulativna joga - pač pa zelo fajn [edit]Devi, ja, pol sva vmes telepatizirali: če prav razumem: če te nekdo zmanipulira, se ti, ko se enkrat začneš tega zavedat, temu v sebi upreš dejmo tko: jaz se uprem temu, kar me je poskušal zmanipulirat in skozi proces upora njegovi resnici odkrijem svojo resnico - se spoznam. . - in obratno kot si ti rekla: moja resnica zihr ne more bit slabša od njegove. In fact, pod pogojem, da smo individualni in edinstveni izrazi Boga, (univerzuma...) je moja resnica zame boljša od njegove, to da svojo resnico poznam, pa je poznat sebe, kar je itak the key to self-realiztion (ključ k samouresničitvi) , to the god inside (bogu v nas) ..in to je sprožilo to , da me je nekdo poskusu zmanipulirat čes čas, ko moja resnica zraste in se razširi, lahko celo ugovotim, da je imel on prav.. lahko se celo zavem, da je imel take dobre namene s svojo manipulacijo kako se pa kaj karma tukaj vmes prepleta? razen tega, da sva si itak odsev, torej je manipulator in manipulirani v vsakem izmed naju v njegovih očeh gre za pomoči potrebnega mene in pomočnika njega skozi zavedanje jest dobim isti pogled na stvar pol sploh ni več manipulacija toda če jest želim nekoga zmanipulirat, kao da bi mu neki pomagala: kwa je s tem, kolk je to lahko dobr? kolk slabo? kolk karma? -- v vsakem primeru vem, da je pomoči potrebni v meni (sic! a ni to zdej že zelo podobno neptunovskemu redeemerju; ogledala, manipulirani manipulator healer ali victim prosecutor redeemer; zgleda kot precej isti jajc)[/edit] [edit] Quote:
in, a ti veš, zakaj si v tem stavku prevzela vlogo tistega, ki je zmanipuliran by nekdo drug? a si namerno al ti je kr samo tko poklikal?[/edit] |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 31.07.2006 at 12:44:48 Quote:
by LoI pa hvala za linke http://www.pozitivke.net/article.php/Onkraj_Upanje_Derrick_Jensen i guess, da me še vedno matra to, kolk je Ljubeznivo pomagat drugim pustit jim svoje izzive, da se naučijo zmanipulirat jih, da se naučijo dokler vidiš učenja potrebne, uči sebe ali je moj božanski izraz pomagat drugim? ali je moj božanski izraz pomagat sebi in ali ta izraz zajema, da se naučim manipulirat druge, da jim pomagam, ker je to moja pot učenja o sebi? in a se lahko nekdo namesto mene spomni, zakaj mislim, da je manipulacija grozna? vsaj poskusi naj [smiley=1grin1.gif] mene že prou glava boli - kaj spet krivda, nesprejemanje |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Devi on 31.07.2006 at 12:58:03 Eva wrote on 31.07.2006 at 11:46:16:
v bistvu sem namerno napisala, kako to nekdo meni dela, itak je pri manipulaciji zmer tak, da moraš ti manipulatorju to dopustit, da počne, brez tvojega dopuščanja to ne more laufat. če lahko zgruntaš, zakaj mu to pustiš, pol si po moje rešil cel problem. manipulacija je posledica, vzrok je pa drugje in zmer pri tebi (tud pri drugem, sam to je pa že njegov problem) manipuliranje drugih pa, kaj jaz vem, jest sm kar dobra (bla) v tem, sam rezultati mi niso všeč. ni pošteno. kako boš spoštoval človeka, ki ga lahko v trenutku obrneš? kako boš vrednotil tak odnos? kaj boš imel od tega, razen slabega okusa, da si goljufal? kaj ti je bolj važno pri nekom kot njegova lastna integriteta? kaj ti to o sebi pove? v bistvu imam tud preveč dela s svojimi ne-preveč-zavednimi manipulacijami, da bi še zavestno se tega lotevala. čeprov je včasih res težko naravnost kaj povedat al pa doseč. |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 31.07.2006 at 13:17:49 Devi wrote on 31.07.2006 at 12:58:03:
uau en primer obrneš človeka in opazuješ - kar se vidi na zunaj, kar se čuti, čutiš, zaznavaš, Bog daj odprto srce, čene nima smisla: reakcijo v njem, njegova čustva, njegovo doživljanje, njegovo transformacijo, ker so ti te stvari itak med najbolj zanimivimi na svetu in obožuješ to, da se ljudem dogajajo in spoštuješ to, da si jih ljudje pustijo čutit in polno doživet, morda jih pa ravno takrat najbolj ljubi..m? morda mi sicer sploh niso zanimivi.. (itak bom obrnila tole na spoznavanje sebi, zato sem tud odprla topic, ker nisem mogla skoz). To je primer iz romantične ljubezni dveh zelo podobnih ljudi in je iz ene moje fantazije, ki pomojem zajema moje najgloblje želje, ker je zdej že tretjič v eni čist drugačni situaciji priplavala na površje, in tvoja vprašanja so me asociiralo na to; se sprašujem, kaj še vse je v njej zajeto. Ta odnos je vzajemen - to dva človeka počneta drug drugemu. V tem primeru ni vprašanja goljufije, integritete, o sebi mi pove to,.. kar sem že dost priznala za tale javni forum pa za exposanje of ego... Devi, če se zalotim, da bi te mogoče lahko nekej zmanipulirala, da ti tako pokažem nekaj, kar jest mislim, da vidim v zvezi s tabo, ti pa ne in ti rečem (mislim, privat, najbrž): a te lahko neki zmanipuliram v zdravilne namene? K si glih ti, pa k sm glih jest, what would you say? No, ampak moj primer ni tak. V mojem onem primeru sva si midva tolk podobna, da itak obadva veva. A bi se odločila čist zavestno it skoz to. A to ne bi bla več manipulacija? Kaj pa če bi se jest potrudila vstavit en element presenečenja zate, a bi pol bla? Pa bi ti že vnaprej vedla, da bom to nardila, samo ne bi vedla kje? Pišouka bi mogla bit božanska manipulatorka. A gredo komu lasje pokonci od te besedne zveze? Govorim o bolj terapevtski manipulaciji. ne neki izkoršičevalski; čeprav jo izkoristim zato, da se tudi sama učim o sebi, pa ker mi je to doživetje menda (i'm not sure though, al pa samo ne upam priznat), tako zanimivo, občudovanja vredno... a sm čustveni voyer... what? bom iskristalizirala [edit]ne, nism voyerka, ker sem se čist pripravljena obrnit stran in rečt: ne mi povedat, zapri se v sobo, pejd u gozd, ni važno, da poveš meni, važno je, da si sam s sabo iskren. But the thing is: dostkrat (? nejasen proporec) sem tud pripravljena bit s tabo oz. si to želim.(definitivno mirror, path?) [/edit] |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Loops of Infinity on 31.07.2006 at 13:25:30 Eva wrote on 31.07.2006 at 12:44:48:
Manipulacija ni kul, če hočemo, da je nekdo drug takšen in tako kot mi hočemo. Not cool at all. Ko se tega zavemo, se itak ozavesti, če pa ne, pa začne manipulacija really sucks. Kako boš sam kdaj svoboden, če želiš drugemu odvzemati to pravico, da je takšen kot je? Spet kalkulacija? Če že je, naj bo vsaj takšna, da drugemu podariš svobodo, ker jo le tako lahko imaš sam. |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 31.07.2006 at 13:34:20 wrote on 31.07.2006 at 13:25:30:
točno, ja. točno to. koj ko hočem nekomu pomagat, to že pomen, da ga ne sprejemam takega, tam kot, kjer je . suckiendo mucho razen če je to stvar najinega medsebojnega dogovora. kaj, torej mirroring, da sebe ne sprejemam take in tu zdaj, in da se želiva spremenit?.. ccss, v primeru one fantazije midva veva, da mava neozaveščene stvari, ki jih želiva predelat in spoznat-sprejet, zato, da ozdraviva blokade-- torej ja, želiva se spremenit, ker čutiva da tu zdaj vsak samega sebe omejujeva in zato se greva to terpaijo, ker se nočeva omejevat [edit]rada bi sprejela manipulacijo, govorim o idealih, ki naj bi ble uresničjive želje, manipuliram pa tud drugače, mnogo manj ozaveščeno (nič primerov [smiley=1grin1.gif])[/edit] |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Loops of Infinity on 31.07.2006 at 13:37:00 Ta mi je ušeč od eckharta: »Zapusti situacijo, spremeni jo ali pa jo sprejmi; vse ostalo je norost.« čeprav "sprejmi" tud jaz še nisem čist dojela. |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 31.07.2006 at 13:38:39 wrote on 31.07.2006 at 13:37:00:
"sprejmi" najbrž v smislu, spoznaj, zakaj s v njej = zato ker ti za nekaj koristi, ko to dojameš, ti je kul= sprejmeš |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Devi on 31.07.2006 at 13:48:47 Eva wrote on 31.07.2006 at 13:17:49:
ne vem. sam sej ti itak lahko meni vse, kar češ, jest ne morem vplivat na to, kar ti delaš. tud zaupam ti in bi verjetno lahko ti meni mnogo več kot pač nekdo drugi. tud verjetno manipulacija ni vsaka slaba. sam res ne vem, kje bi pol tista meja bla. sam zmer je en rob, čez katerga ni dobro it, ker se lahko zgubiš v nečem, česar namen bi naj bil lih, da se najdeš. ponavadi imajo strupene stvari tud zdravilne učinkovine, razlika je sam v dozi pa pripravi. sej če boš šla kdaj predaleč, boš že vedla. pa tud o sebi boš dost ugotovila. sam načeloma še vsen mislim, da je bolš iz srca kot pa iz razuma. odziv je bolj iskren, okus pa stokrat boljši. |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 31.07.2006 at 13:50:54 Eva wrote on 31.07.2006 at 13:34:20:
rrazn, če bi bla zihr, da je to to, kar Bog želi od mene...? Devi wrote on 31.07.2006 at 13:48:47:
oh, men se zdi, da si tol eful lepo povedala Hvala Zdej se mi zdi, da veliko bolje vem, kaj bi rada. cel point tega topica zato prosim, da še kdo pove svoje mnenje, da vidim, kolk zares dobr vem. kaj čem pa jest zdej delat? a nej kej skuham?? ::)mam še eno uro cajta.. pa me je spet strah it nazaj v svoj svet.. nekej mi še manjka, torej Bog, prosim, naj se odprem tvojemu vodstvu Love to All |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Loops of Infinity on 01.08.2006 at 12:05:04 Sem se spomnila, eva, kako so lepo povedale shakespear sestre: Love is a strange thing, just when you think you know how to use it it's gone. (thanks to God, I said) |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 01.08.2006 at 13:12:57 koz as soon as you try to "use" it, it's not love anymore sem se mela na sumu, da je to samo stvar mojga dogovora z bogom, ki sm vedla, da je pametno ga imet, da ne bi delala traparij Let Us recognise Gods blessings |
|
Title: Re: Manipulacija Post by en_bk on 01.08.2006 at 14:07:36 Eva hojla Zdej, jst sem samo en bk in se na manipulacijo ne spoznam glih, tko kt se tud na kej druzga ne. Sploh pa ne na tujke. Ko sem prebral naslov, sem takoj pomislil na rek "manipuliram, torej sem". Kaj sploh manipulacija je? Delovanje. Je slaba potem ali ne? Ja ni. Ja je. Odvisno od namena in načina. Sem moral prebrati ene par tvojih postov, da sem našel čevelj, ki te žuli. No ja, saj ne vem če te res, samo zdelo se mi je tako. Kaj se mi je zdelo? Slika partnerskega odnosa vs partnerski odnos, ki ga živiš. Pravzaprav konflikt med njima. Kdaj in kako si umestila to sliko v svoj svet niti ni pomembno. No ja, pravzaprav je pomembno, celo zelo pomembno potem, ko se soočiš s tem, da to sliko zamenjaš z novo ali pač ne, če jo uspeš modificirat sproti, kar pa zna biti težko ali celo zelo težko. Kaj je bistveno pri sliki, ki si jo umestila v svoj svet? Da jo poskušaš realizirati...zavestno ali nezavestno...za presneto ceno, lahko celo za vsako ceno. Je ena plat. Druga plat pa je partner, oziroma partnerski odnos, ki ga živiš. Če se sklada s tvojo sliko, potem je krasno. Če se ne, pa nastopi konflikt. Kaj pa, ko pride do konflikta? No, tu pa nastopi veselica, gasilska lahko, z latami iz ograje in s črevi na plotu ali pač ne. Konflikt izzove bolečino, jezo. Je to pravilno? Je. In kot posledica se nadaljuje v stanje depresije, žalosti, razočaranja, tesnobe. Je to pravilno? Ne, to pa ni. Zakaj? Ker s tem, ko si rečeš, da si v depresiji, žalosten, razočaran, da občutiš tesnobo, dopuščaš /če že ne izbereš/ možnost, da je za tvoje stanje nekdo kriv /tvoj partner, ker ni tak in tak ali drugačen/. In ker konflikt boli, se trudiš spremeniti partnerja ali to od njega pričakuješ ali zahtevaš celo, da te ne bi več bolelo. Prelagaš odgovornost nanj /to je najbrž tisti vidik manipulacije, ki ga omenjaš/. A bi bilo drugače, če zamenjaš samostalnik /depresija/ ali pridevnik /depresiven/ z glagolom /depresiram/? Če rečeš, da si kot reakcijo na konflikt in iz njega izhajajočo bolečino /jezo/ izbrala depresiranje? Ne a ne. Saj še vedno počneš isto, tudi partnerja kriviš za svojo bolečino. Ja pa je drugače. Zaveš se, da si sama izbrala odziv, da lahko izbereš tudi drugačnega. Da depresiranje, tesnobljenje, žalostenje, bolečinjenje ni stanje, v katerega si padla neodvisno od tebe, ampak tvoja izbira delavanja, vedenja. In da se lahko kadarkoli odločiš in izbereš neko drugo vedenje. Ti. Je izbira depresiranja dobra izbira? Ja je in ni. V začetku je, ker kontrolira jezo, da ne bi eskalirala v destrukcijo ali v samodestrukcijo, ker ti odvzame energijo. Čist fizično. Je tudi prošnja za pomoč. Te obvaruje pred novo bolečino, če bi ukrepala in tvegala nov konflikt. In poskus kontrole drugih /evo, manipulacija z drugimi, s tvojim partnerjem, češ, slabo se počutim zaradi tebe, ti si kriv, ker si takšen in drugačen/, kar ni dobro, ker drugih ne moreš spreminjati. Le sebe in svoje odzive. In če se ne zaveš, da je depresiranje tvoja izbira, lahko depresiraš do konca življenja in kriviš življenje in druge za tvoje ušivo počutje in bolečino. Če pa se zavedaš, da je to tvoja izbira, lahko izbereš tudi kakšno drugo vedenje, ko se naveličaš bolečine ali ko ti depresiranje postaja monotono. Recimo, lahko izbereš, da se boš s partnerjem pogovarjala, da bosta en drugemu predstavila svoje slike in jih poskušala uskladiti in jih s tem zamenjati z novimi, takimi, ki so uresničljive. S tem bo konflikt med sliko in rl-jem odpadel. In bolečina. Jo bo zamenjalo zadovoljstvo, ker uresničenje slike prinese zadovoljstvo. Za kar se boš že odločila, je to tvoja odločitev, ti si odgovorna zanjo, za svoje misli, dejanja in s tem posledično za občutke, čustva in fizično počutje, kajti, ja, občutki, čustva in počutje so pogojeni, na njih vplivaš posredno preko svojih misli in dejanj, na katere imaš pa neposreden vpliv. Aja, a je nudenje pomoči nekomu že nesprejemanje. Ne ni. Če mu poveš kar ne ve, je prav. Kaj bo on s tem napravil, je pa njegova stvar, saj nosi tudi posledice za svoje ravnanje. Sprejemanje je, da mu priznaš pravico, da ravna, kot ravna. Če s svojim ravnanjem posega v tvoj prostor, ga z lahkoto onemogočiš, brez da bi bilo pod vprašanjem sprejemanje. I tako. Nekako tako si jaz to zamišljam na kratko. Ta trenutek, naslednji mogoče tudi drugače. en bk |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 01.08.2006 at 15:53:54 en_bk :) Hvala, dosti materiala si dal Zdaj sem enkrat prebrala in niti ne razumem vsega, bom si pa vzela čas pa vprašala. In to ni zdele. Dobr ti je ratal to izluščit, kar utegne bit res trenutno eden izmed mojih večjih problemov: Quote:
Namreč ukvarjala sem se z ozaveščanjem svojih želja, svojih sanj, vizij, "slik", kot ti praviš. Iz njih luščim svoj edinstveni izraz in so ble na témo, ki se mi je zdela najbolj pomembna: najt svojo vlogo na tem svetu, nekaj, kar naj bi počela in s čimer bi se lahko preživljala. (Ker se mi zgleda zdi, da ne bi hotla ostat vedno v tej službi, najbrž niti ni mogoče). Phuhh.. ja, in sem opažala, kako med vsemi temi željami ne odkrijem nobene romantične, saj sem imela teh včasih ful, zdaj pa .- najbrž se mi vse zdijo že razsute in neprimerne, neustrezne... ne spomnim se, ampak zihr sm iskala odgovor in to je pa treba takoj pazit začet, kaj bi človek rad tako da se najde nekdo, pri katerem slutim, da ma neko zelo podobno vizijo kot jaz in ugotovim, da so pododbnosti med nama, take osebne in pol u bistvu sem si sproti začel apriznavat, da sem jest tud o nečem podobnem nekoč sanjala, vendar da tud ta slika ni več popolnoma ustrezna mojim željam, prepričanjem in zakaj da ne, in sem jo začela brusit, in sem imela nekako dve želji, ki sta bli v konfliktu, i guess da je mela ena veze s svobodo, biti jaz, ne da bi se mi blo treba obremenjevat, da s tem koga ful prizadanem in druga biti v neki partnerski zvezi. in glej ga, tolk sm bla kunštna, da mi je ratal vzporednice potegnit z vsem tem in vse sem rešila v glavi THE PERFECT PLAN in vse rešeno. razen seveda obstoječa .. phh dobro, recimo "zveza" ker tud če mislim, da to ni, je nisem pripravljena tolk v nič dajat... (pišouka.. tuki je moj problem), da ji ne bi rekla zveza. Odnos je, glih prav zveza pa ni. Ker je ne čutim tako polno, ker nimam takega zaupanja vanjo, ker nimam neke vere, da je to res prava stvar zame... Čeprav ne, da bi blo nevem kaj narobe, razen stalnega občutka krivde, da sem zarad svoje drugačnosti zanj (pretiran izraz uporabljam zadnje čase, bom nehala pol: ) izrodek družbe in zarad moje želje bit z nekom, ki se mu bom taka, kot sem, zdela u redu in sprejemljiva in ne kot da sem kej bolna ... phuhh.. moram it, sem pa dobr zastavla hvala za izhodišče ne, mislim, da manipulacija je imela bolj z nekim mojim jobom veze s tem, kar naj bi jest počela za boljši svet, ampak definitno če dost razmišljaš, boš najdu veze z manipulacijo povsod, oz. jest bom to itak nardila ;) later God Bless You |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 01.08.2006 at 22:24:45 moja izbira je bla nedelovanje v zunanjem svetu in umik v notranji svet težav nisem upala reševat, ker sem imela na izbiro dve ful zahtevni možnosti ena je bl ait anrazen, druga je pa bla bit iskrena zdej bom z drugo probala je človeku treba dat možnost, da sploh ve, kakšna sem, da sploh ve, kaj je tisto, kar je za sprejet oz. ne namesto da se iz strahu nočem pokazat, pa se še prilagajam, da pol on misli, da sem dobra zanj, ko pa začnem mal bolj po svoje, si pa misli, da sem .. kaj vem.. da sem azfrustrirana.. jest sem pa zafrustrirana tistih ostalih 75 % (sej en vem proporcev) ko poskušam samo ustrezat eni sliki, ki jest mislim, da jo on rabi.. kompromis v katerem bi bla jest zadovoljna: sem hotla rečt, da pomojem ni možen, ampak sploh ne vem, če sem že kdaj bla v fifty fifty kompromisu, glede na to, da nisem bla jest. Lažem, ampak ok, je dobr za predstavo. Skratka, zaenkrat pojma nimam o kompromisih! ::) (šeena laž) |
|
Title: Re: Manipulacija Post by ARS on 02.08.2006 at 01:34:07 Eva wrote on 01.08.2006 at 22:24:45:
Gornji "upala" zamenjaš z "nisem hotela", pred dve vrineš "vsaj" ... ;) Imam občutek, kot da bi blo najbolje, da bi bila trenutno "narazen"; kar itak si, če znam brat. :-* ARS PS: Sicer pa, manipulaciji tega tvojega topika se v slovenščini reče kar lepo in konkretno preračunljivost; ki nima prav dosti zveze z manipulacijo npr. paketov, telesa ali pa s Kamasutro. Ti bo zdej šlo lažje od rok? ;) |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 02.08.2006 at 12:01:34 ja nisem hotela, ker nisem upala itak da vsaj grem še manipulacijo in preračunljivost v sskj pogledat, da en bom samo rekla, da je to vse isto in da si ti pikolovska.. in mi tko učinkovito po žuljih hodiš, čeprav mi ni jasno, od česa jih mam ;D, tko da bom meditirala na to thanks bič ufff... Hvala ( "i think i need a hug" ::) [] krep ((((((((((((((((((((((Eva)))))))))))))))))))))))))) :D [edit] pri preračunljivosti je namig na lastno korist, jest bi pa s tem vsem pomagala, četudi posredno manipulacija 3 nav.slabš. preračunljivo dejanje, ravnanje pišouka, Bogu hvala, kr dvakrat sm imela prou in je moja semantika čist o.k. veš, to me najbolj gane... dokaz, da sm mela jest prou, to sem včasih res čist premal prpravljena verjet phuhhh "don't save it all for christmas day"[/edit] [edit]mislm, da si vedla, ? upam (no, nolk mi gre dobr, kljub upanju, sem pršla vseen še to povedat ) da z bič izražam svoja čustva ne pa tebe zmerjam menda se da naučit tud ljubeznivejšga načina za kej tazga izrazit, bomo videl, vedi pa, da te cenim ARS Be well[/edit] |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 02.08.2006 at 12:50:24 WELCOME Jasnost Hvala boginji Hator Hvala vam vsem sodelujočim bolj ali manj subtilno :-* |
|
Title: Re: Manipulacija Post by ARS on 02.08.2006 at 13:04:18 ;D Kva si luštkana! Dokler ne boš prjavla, da te z bičem tepem, se ti puci kokr češ ... ;) Sicer pa, pikolovska ARSka gor al pa dol, največ problemov imamo zaradi (netočne, nezadostne ...) komunikacije in umanjkanja le-te; s samim seboj in z drugimi. Eva wrote on 02.08.2006 at 12:01:34:
Ma, obrači kokr češ, pa cajt na tem zgubli (kok je fajn se z drugim(i) zamotit, da ni cajta za navznoter) in si dokazuj svoj prav, a "manipulacija = preračunljivost = odločitev za dejanje/ravnanje zlasti glede na lastno korist". Kar ni nujno slabo. ;) Objem, :-* ARS |
|
Title: Re: Manipulacija Post by ARS on 02.08.2006 at 13:37:07 Eva wrote on 02.08.2006 at 12:01:34:
Veš, kaj je pri tem ganotju fletn? Da ti že npr. trideset sekund zatem, ko si dokažeš, da imaš prav, npr. nekdo "odpre novo okno", ki te butne v čisto nov "prav", (precej) drugačen od pravkar preminulega. In veš, kaj je pri tem ganotju najbl fletn? Da imamo itak vsi vsak trenutek zase najbolj prav; vedno. Ampak, a veš kaj je pa u iber najbl d'best? Da lahko pride dan, ko se zaveš, da se ti sladko jebe, ali imaš še kdaj prav ali pa ne. In na to (skorajda) pomislila ne boš več. In boš mrbit tut močno ganjena. In najbl orto fajn scena? Da se zavedaš, kaj (si) počneš, kako & zakaj si, in da za to prevzemaš odgovornost ... je ena izmed možnih. ;) ARS PS: Sicer pa ARS wrote on 26.09.2003 at 00:00:08:
na http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=knjige_filmi;action=display;num=1061371986;start=90 |
|
Title: Re: Manipulacija Post by en_bk on 02.08.2006 at 14:16:04 Eva wrote on 01.08.2006 at 22:24:45:
Hojla Eva Sej ne vem glih, kje začet. Ajd...iz tvojega teksta. Začela si pri posledici, nadaljuješ pa pri vzrokih. Bi ti mal napisal, kako jst gledam na to, če ti je prav, mislm, tud če ti ni, k nisva iz oči v oči. Ne bom ti pisal, zakaj smo ljudje sploh v odnosih, to veš tud ti, če ne bi bili pomembni in potrebni za naš razvoj, bi dal Bog vsakmu svoj planet, pa da se ne zajebava človek pol z odnosi in da v miru nirvanira al karkol že v svoj cilj. Pa ni dal Bog vsakmu svoj planet, se prav, da so odnosi jako fest pomembni, clo tolk rajtam, da so tista rdeča nit, ki vodi človeka skoznje do sebe. Zato jst mislm, da tist, ki odklanja odnose zato, da je blj pristno v odnosu z Bogom, da je tist mal narobe zastopu pomen in namen svojga živetja tle in se ni glih obrnu k Bogu ampak preč od njega. Pa pustva to, vsakmu kokr paše pač. Kolk entitet vsebuje tvoja zveza s partnerjem /brez upoštevanja otrok in loverjev/. Tri. Tebe, njega in...odnos. On je krog v katerem sta, je prostor, v katerem sta. Ta krog, prostor je omejen. Se da stopiti ven ali pa noter. Kaj ga pa drži skupaj, mu daje obliko, vsebino? Ja ene vezi a ne. Ktere pa so to? Ljubezen je ziher glavna vez /zdej, to se nanaša na partnerski, ljubezenski odnos, ne na poslovni al en drug/, pol so pa še druge blj ali manj pomembne;skupni interesi, kompatibilnost potreb po preživetju, moči, zabavi, pripadnosti in ljubezni ter svobodi, slike v albumu, kufri iz otroštva itd. itd. Zdej, niti dva človeka si nista enaka, da bi reku kt ključ in ključavnica /ja sta...k sta zaljubljena, k še ne vidta ali nočeta videt ničesar iz rožnatega oblačka...tko, ene pol leta/. Tle grem mal ven iz teme, zajet luft, skoz duše dvojčice. A so? Zna bit da ja al pa tud ne. A če najdeš dušo dvojčico, a pol se pa nadaljuje v stilu "in živela sta srečno do konca življenja"? Sploh ni mus, ker ne živita v odnosu duši dvojčici ampak dva človeka. To je mal več in zna bit sitn fest. Tko da ne se zanašat, da je nekje duša dvojčica in jo besno iskat, in upat, kako bo pa una zveza ful blj kul, kt pa ta, k jo imaš. Zakaj? No luft sem zajel zdej. Vsi imamo pričakovanja. Bližje kt smo si, večja so. Je to dobro ali slabo? Ja je. Ja ni. Zakaj je? Ko se pričakovanje uresniči, smo zadovoljni, srečni, vse je lepo, pa tko. Ko se pa ne uresniči, nas boli, smo v konfliktu /jezni, žalostni, razočarani.../. To je dobro. Ker lahko negujemo prijetno vedenje in rešujemo konflikte. Zakaj ni? Ker se pričakovanja lahko /večinoma/ nanašajo na partnerja in njegovo vedenje in tik tak pripeljejo do razmišljanja, celo prepričanja, da je partner odgovoren za za naše zadovoljstvo in bolečino. Kar pa ne drži glih. Sploh ne. Zadovoljstvo ali bolečino povzroči skladnost oziroma konflikt med sliko iz albuma in rl-jem. Zdej, če to veš in če veš, da tvoje slike so tvoje in so take kt so, partnerjeve pa partnerjeve in tud take kt so, pol že tud veš, kaj je tisti, kar določa trdnost in elastičnost vezi. Pogovor /pa ne samo verbalni/. Ni odnosa, sploh ne ljubezenskega, ki bi rasel, se razvijal, brez pogovora. Kaj je pogovor in kaj ni pogovor, ne bom pisal /sem že večkrat/, je pa fino, da se ga da z lahkoto naučit. Zavedaj se, da partner nima pojma, kaj ti misliš, če mu ne poveš in obratno. Napisala si, da poskušaš ustrezat sliki, za katero ti misliš, da jo rabi. Zmota in to ful nevarna. Kako pa ti veš, kaj on rabi, če ti ne pove, ne pokaže. Ne veš...to je edino kar veš zagotovo. Samo skozi pogovor boš zvedela in on enako, ne pričakuj, da on kar ve, da mora vedeti, kaj ti misliš. Tako je tudi s slikami. Predstavi mu jih. Naj on predstavi svoje tebi. Samo tako bosta zvedela drug o drugem, kaj komu kaj pomeni, kakšna so hrepenenja, vizije, sanje, želje, vrednote, potrebe, pa tudi kaj je s kufri, kakšne bolečine se skrivajo v njih, frustracije, rane, vzorci itd... Sem prepričan, zagotovo, da bodo razlike med vajinimi slikami, velike ali pač majhne, vsekakor pa bodo. No evo, Eva. Zdej, šele zdej pa nastop takoimenovano kompromisiranje. In se zna pokazat, da to sploh ni tak bavbav, kt ga občutiš sedaj, ko ti jemlje integriteto, ker pač ne veš, čemu sploh kompromisiraš. In se zna pokazat, da je ful velik procentov skupnih in samo mal takih, ki potrebujejo kompromis. Ja, zna se pa tud pokazat, da pa so vajine slike tolk v nasprotju, da kompromis ni možen. V čem je prednost pol? Ja, ne boš več v hudi stiski, ktero možnost izbrat...al ostat skupaj al it narazen, a ne. Pa še cel kup ostalih prednosti je na vidiku. Mislm, ni več nerealnih pričakovanj in konfliktov, ki iz njih izhajajo, ni obtoževanja in prelaganja odgovornosti za svoj lajf na partnerja, je pa več zavedanja, da svoje življenje kreiraš sama, svoje odzive, svoje misli, dejanja, več zadovoljstva, ker se slike poklapajo z rl-jem, sprotno reševanje konfliktov, sočutje se ful razraste, s tem pa sprejemanje drug druzga takih kt sta, kar avtomatsko pelje v bistveno večjo svobodo, pa v manjšo potrebo po uveljavljanju moči, pa v večjo pripadnost in zadovoljitev potreb po ljubezni, potreb po zabavi /zabava je tud učenje skozi zadovoljstvo, ne le skoz bolečino in prisilo, kar ni zabava sploh/...i tako. Dih, dih spet. Duše dvojčice in zakaj ni tacga poteka in konca kt v pravljicah? Hehe. Ker sta samo duši dvojčici, ne pa človeka. In človek je več kt duša. In človeka morta komunicirat, se pogovarjat, se iskat, raziskovat, se usklajevat...se učit...skoz odnos. Ker duše se skoz ljudi učijo. Zato ljudje sploh so. Da bi se duše naučile. Ja, je učenje in s tem odnos, lahko mrbit lažje, če gre za duši dvojčici v partnerjih, ni pa mus, je lahko še težje, nikakor pa ni odnosa, mislm, tistga iz pravljice, brez komunikacije in to tud zelo zelo verbalne. U, še nekej. Pričakovanja so tretirana pri marsikom kt najhujše zlo, nevredno duhovno razvitih ljudi in dokaz pogojne ljubezni. Zdej, lahko res, ma, jst si ne predstavljam glih, kako bi zgledal v praksi bit čist brez pričakovanj do partnerja, do življenja nasploh. No, mrbit si lahko mal, če si mrtev človek ali če si dal skoz totalno lobotomijo, bi znal bit, da nimaš pričakovanj. butl :) |
|
Title: Re: Manipulacija Post by bp on 02.08.2006 at 14:26:42 en_bk wrote on 02.08.2006 at 14:16:04:
Je lahko (pa ne vem če je nujno tako) celo za odnos malo strupeno ali pa vsaj kancerogeno, če partnerju nikoli ne moreš povedat, kaj pričakuješ od njega in je odgovor vedno nič, ali pa nič posebnega. [smiley=beer.gif] |
|
Title: Re: Manipulacija Post by ARS on 02.08.2006 at 14:33:05 en_bk wrote on 02.08.2006 at 14:16:04:
[smiley=dankk2.gif] Hvala ti za tole, mladenič!! Prav fletn te je brat ... :-* ARS |
|
Title: Re: Manipulacija Post by en_bk on 02.08.2006 at 14:34:19 wrote on 02.08.2006 at 14:26:42:
[smiley=thumbup.gif] |
|
Title: Re: Manipulacija Post by en_bk on 02.08.2006 at 14:50:19 ARS wrote on 02.08.2006 at 14:33:05:
Hvala teb za mladeniča, punčka :-* |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 02.08.2006 at 17:04:46 super k se že zahvaljujemo, hvala arski za "luškano" mene pa glih dones sem pod tušem razmišljala nekej o boksarski vreči, pa si se kr ponudla [smiley=1grin1.gif] another hvala super je to, k preberem to in se z [edit]"vsem"[/edit] strinjam in vse se ujema z mojo novo jasno sliko, to je dodatno zagotovilo, da vem, kaj je "moj prav" = pot srca i gue-ess hihi Vse vs mam rada [smiley=1grin1.gif] God Bless us all in sploh, hvala bikc, k si toolk veliik napisal in podrobno razložil. Sej to bi blo pa že za člank za Pozitivke [smiley=1grin1.gif] Love to All |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Loops of Infinity on 03.08.2006 at 08:59:32 en_bk wrote on 02.08.2006 at 14:16:04:
Ok, pričakovanja naj bodo, če jih potrebuješ, ampak a znaš voljno sprejeti, da se ne izpolnijo po tvoje in ob času? Če so do drugih in sveta; kako si vendar zamišljaš druge nadzirat? No can do. Lahko jih imaš do sebe, da se prožno odzivaš (sprejemaš whatever) hkrati pa ohranjaš kljub vsemu notranji mir. (Pa ne pozabit bit happy in bit your own creator, za kar je pa resda potrebna zamisel. Pismu, a je zamisel isto kot pričakovanje?) ...neverending |
|
Title: Re: Manipulacija Post by en_bk on 03.08.2006 at 11:52:07 wrote on 03.08.2006 at 08:59:32:
Hojla krhka Sem ti hotel odgovort na široko in sem že precej skupej spravu, pol sem se pa premislu, ker ne morš samo o enem segmentu pisat, ker so tako al tako vpleteni vsi kt kurja čreva, o vseh pa tud ne morem, ker sem v službi, ker se mi ne da. Bom poskusil bit čist kratek. Pričakovanje, sprejemanje, nadzor, odgovornost je med seboj prepleteno in soodvisno in vse ostalo tud. Kaj je sprejemanje? Sprejemanje je priznat drugemu in mu dovolt, da je tak kt je in da ima do tega vso pravico. Ampak. Do tega istega imam pravico tud jst. Se prav, če me njegovo vedenje, dejanja, sobivanje ne osrečuje, imam vso pravico se umaknit, mu ne dovolt, da posega v moj prostor. Ni sprejemanje, da prenašam človeka, ki dela v nasprotju z mojimi vrednotami, ampak, da mu priznam, da ima pravico, da tko dela. Se prav, če mu rečem, posluš miško, tole kar počneš /razmišljaš, občutiš/ je sicer tvoja stvar in imaš do tega pravico, ampak men ne sede, zato čaubau /al pa me boli in bom poskrbel da tega ne boš več delal...če je to kakšen fizičen poseg v mojo integriteto/. To je sprejemanje. Kaj so pa pričakovanja? Moj svet kakovosti /moje vrednote, slike idealne partnerske zveze, slika traktorja, ki si ga želim in vse vmes/ želim uresničevati vsak trenutek in tud delam na tem da ga. Iz tega izhajajo moja pričakovanja...recimo uresničevanja partnerske zveze iz slike. Če se uresničuje, pol mi je fino, če ne, pol mi pa ni. In če ni, kaj pa zdej a ne? E tle je keč okol pričakovanj kt nečesa slabga al pa dobrga. Če pričakujem, da si ti odgovorna za to, a je slika uresničena, pol boš ti kriva da ni in bom tebe krivil za bolečino. Ampak ni samo to. To pomen, da bom izbral tako vedenje /recimo depresiranje/, da ti bom dal jasno vedet, kako si ti kriva, da me boli in da če bi pa ti se spremenila, pol me pa ne bi več in da se dej že enkrat spremen, da bo pol spet dobr, pa zakva se še nisi spremenila a ne vidš, da še kr boli...i tako...nadzor! Pa ni samo to. To pomen tud, da sem ti dal svoje življenje...platno in škarje...da nimam več sebe. To so pričakovanja, ki hromijo, razbijajo, onemogočajo. Ampak, jst...poudarek je na jst...se pa lahko odločm tud drgač, izberem drugačno vedenje. Spet se ne uresničuje partnerska zveza tako kot je v sliki, kot pričakujem in boli. Gotov da boli. Izberem lahko drugo pot. Lahko te vprašam, posluš, kakšna je pa tvoja slika partnerske zveze in kakšne so slike okol, ki se te zveze tičejo. In zraven ti povem svojo sliko in ti razložim svoje filinge ob tem neuresničevanju, o detajlih. In se zavedam da ti si, kakršna si in da maš bit pravico taka in zvem, kakšna si, ko mi poveš in obratno. In ko se tkole pomenva /enkrat, dvakrat, stokrat, če nisva ziher/, pol se lahko tud, a se da kej nardit, da bi določene poglede uskladila al pa, če vidva, da se zelo razlikujejo, da greva vsak svojo pot. A še vedno sprejemava drug drugega. Ja, ker en drugmu dajeva in priznava pravico, da je tak kt je in ne drugačen. Je v tem primeru še obtoževanje druzga za svoje tegobe, nadzor nad drugim, predaja življenja v njegove roke? Ne ni. In še nekej. V tem primeru se tud slike uskladijo mal blj, v prejšnjem pa ne, ker sploh ne veš, kakšna je slika drugega. In zavedaš se, da si ti tist, k izbira svoje vedenje /obnašanje, delovanje, razmišljanje/ in s tem svoje življenje. Tko si jst razlagam te pojme. en bk :) |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Loops of Infinity on 03.08.2006 at 12:15:26 en_bk wrote on 03.08.2006 at 11:52:07:
To je na kratko en_bk? :D Kako je pol na široko? :D Sem ugotovila, da mi ne sede drugih spraševat, kakšna je njihova slika :-[. Sem kaj pol zato? Neradodarni ego? Raje sama vidim, preučujem, ugibam... Če drug sam pove sliko, je ok, vendar Bob ne daj, da bi od mene pričakoval, da jo izpolnim (drugače jo z veseljem). Bi me najbrž preveč razžalostilo, če bi jo, in je ne bi cenili, ali je ne bi mogla. So, I don't really wanna know; I guess. Fear? |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 03.08.2006 at 13:50:42 Men se tud zdi, da nisem preveč pripravljena slik drugih izpolnjevat. Mislim, da je to zato, ker sem se s tem, kako jest pašem v "slike" drugih, preveč ubadala. Svojih si pa niti nisem upala več imet, ker sem itak računala na nesprejetost (verjetno že star vzorec). In fact sem se jih tako bala, da sem jih skrivala tud pred sabo, še vedno jih (čeprav zdej sem prav v projektu, da se jih spomnim, da jih spet izkopljem (in postavim na oltar; svojega srca)). In zdej, ko se zavedam njihove vrednosti (ker se zavedam svoje vrednosti), si moram najprej vzet čas za svoje sanje (slike). Saj jaz se moram prvotno s svojimi ubadat in drugi se bodo s svojimi. In te sanje so vse shirane in krhke , ker so ble tolk časa pokopane, in ktere so nove, so plašne in ranljive (ma skoz mam besede, ki me na tvoj nick spominjajo :1 ), ker se še spomnim, kako je, če niso sprejete, če so čudaške, če so sebične (= samo ne ustrezajo slikam drugih, well boli me joko (sej me res, pišouka, ko me vsaj ne bi tolk, ane)), če so tabu in whtvr. in zato jih zdej zadržujem, da jih izglancam in spucam in nahranim in pripravim teren zanje in ..skratka mam čez glavo dela s svojim sanjami in moram najprej že nekej nardit zase! (Ker kdo pa sem jest, da bi drugim pomgala, če sebi ne morem - mučenka?, žrtev?.. blhh hihi se opaz, da berem eno motivacijsko knjigico? :-? ) Zato. Sanje so carske. Love your dreams and they will make you stronger. ni samo moja dolžnost ljubiti brezpogojno, amapk se mormo vsi naučit najprej sebe, da bomo pol lahko druge |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 04.08.2006 at 07:23:55 joooj!! Čekaut, na kaj me je moj orakelj danes zjutraj napeljal ( : classic Mayan) ; nekdo je po dolgem času update-al stran, na ktero sicer hodim gledat svoj majevski horoskop - Quote:
|
|
Title: Re: Manipulacija Post by en_bk on 04.08.2006 at 12:12:43 Eva wrote on 03.08.2006 at 13:50:42:
U, tole je men dobr...najprej ljubiš sebe /sploh brezpogojno/, pol pa še druge. Taka, lepa modrost. Ampak. Kako se pa to nardi? Hm, kaj pa, če to modrost malce prilagodiš...recimo...eee...mormo se naučit brezpogojno ljubiti sebe skozi brezpogojno ljubezen do drugih. A se kej drugače sliš? In če se pol mal poigram z besedami in si rečem...a bi lahko besedo ljubim zamenjal s kakšno drugo, ne da bi spremenil pomen in ubodem sprejemam namesto ljubim. To pa ni isto, a ne. A pa res ni? A je, če rečeš, brezpogojno ljubim sebe res tolk drgač kt pa če rečeš, sprejemam se tacga kt sem? Men je isto. A pa se lahko sprejemaš tacga kt si, kr tko, najprej? Da bi se lahko sprejel tacga kt sem, moram najprej vedet, kakšen pa sploh sem? Kako pa to zvem? Hehe. Skoz odnos /spet odnos a ne/. Skoz druge. Ker so drugi moj špegu, saj zato so, da se lahko sprejmem tacga kt sem. Skoz sprejemanje drugih takih kt so. Toje je pa mal čudn a ne. Kaj ma veze priznat drugmu, da je kakršen je, na sprejemanje sebe? Tko, da se zavedaš, da tist kar te na njem mot, da je tist tvoje, da je tvoja senca in da tist poiščeš v seb. In k najdeš vzrok te tvoje sence, pol morš poiskat še tist..eee...dragulj, k ti ga prnaša in jo posvojit, jo sprejet, objet. K to nardiš, se zgodi kaj? Ja, ne mot te več ta ista lastnost pr drugmu, ker se zavedaš, da si ti glih tak in da to ni samo minus /to je sprejemanje sebe/, da je tud plus /to je tist dragulj/. Tega človeka sprejemaš, te ne iritira več, pravzaprav, se ti ne pojavlja več al pa ne več tak kt prej. I tako, Eva, s senčko po senčko, k jo odkriješ pr drugmu in razkriješ v seb in seb, sprejemaš sebe skoz blj, maš rada sebe skoz blj. In odkrivaš s tem tud na ta način pomen odnosa v življenju slehernika, pa tud tista modrost, da je vse eno dobiva eno novo dimenzijo, da je vsk enak, da ni nč boljši in nč slabši od druzga. Tko da, it v samoto najprej in se v sebe zaljubit brezpogojno /se čist sprejet/, pol pa se odpret svetu in ljubit še druge /jih sprejemat/, se men zdi mal iluzorno, ker sebe lahko spoznaš in sprejmeš samo skoz odnose z drugimi in skoz sprejemanje drugih. Ni najprej eno in pol drugo ampak istočasno. U, tle sem se tud spomnu, kako različno ljudje dojemamo neke stare modrosti. Recimo tole /sem se glih na mgd-ja spomnu in njegov chantanje al čantanje/. Zanj je višek obrnjenosti k Bogu izgovarjanje svetih imen Boga /ker tko piše v starih vedskih knjigah/. Je to res?. Ja je. Ko jst izgovorim ime Francl /to je Francl, ki bi ga prej najrajš utopu v žlic vode, ker je mel eno lastnost, ki je jst nisem prenesel, sem jo pa pol, k sem se zavedu, da je on samo moj špegu, najdu v seb in tud njen dragulj, jo posvoju in se zavedu, da je Francl glih tak kt jst, nč bolš al pa slabš in da ma ta lastnost tud zame nekej dobrga in da se mu lahko iz srca zahvalm za to, da je hotu bit špegu men in mi kazat mojo sliko/ z sočutjem, brez odpora, z naklonjenostjo... takrat izgovarjam sveto ime Boga...in to z ljubeznijo...in takrat sem obrnjen k Bogu. Me zanima, če je mgd tud tko dojel pomen iz starih vedskih knjig, hehe. Kva nj ti še rečem, Eva...kokr se obrneš, maš rt odzad...vse je prepleten u nulo...tud tle lohk vidš enost a ne. en bk :) |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Mateja B. on 04.08.2006 at 15:28:46 Berem topik od začetka in sproti pišem. Zakaj je manipulacija dobra? Gledano s stališča, kjer se razločuje na dobro in slabo, ni dobra. Gledano s pozicije, kjer nasprotij ni, torej iz onkraj dobrega in zlega, pa je zgolj vrednostno neopredeljena izkušnja na poti učenja. Učenja o čem? O sebi in svetu, bi rekla. O prihajanju k samemu sebi, ki sem jaz in ki sem svet. Two in one. Three in one. All in one. Simpl k tablete pralnega praška. ;) Če se pogovarjamo o manipulaciji, bi blo dobro najprej preverit, če govorimo o isti stvari. Jo najprej definirat. Meni manipulacija pomeni to, da nekdo govori ali deluje na nek način z namenom, da bo dosegel nekaj določenega, a ne pove, kaj je to, kar hoče doseči, ali pa celo prikrije svoj resnični namen. Manipulacija je torej zavestno zavajanje nekoga v korist manipulatorja, pri čemer je manipulatorjev (pravi) namen ali cilj prikrit. Če pravi namen ni prikrit, potem zame to ni več manipulacija, ampak je vplivanje, ki pa se lahko kaže na najrazličnejše načine – od pasivnega zgleda do vsiljevanja. Po moje zato misliš, da je manipulacija "grozna", Eva, ker prikriva resnico, tebi pa je najbrž cilj resnico spoznat/doživet. In grozno ti je, ko vidiš, da kdo temu (zavestno) nasprotuje. In primer, ki si ga dala ("terapevtska manipulacija"), po moje ni manipulacija. Je igra, ki jo sprejmeta obe. Obe vesta, za kaj gre, samo ena neznanka je v igri. Da je bolj zabavno, če drugega ne. Druga stran. Odnosi. Itak. Manipulacija se ne more dogajat drugje kot v odnosih. En bk piše, da je zveza iz treh enot: eden, drugi in njun odnos. Pred časom sem to šteknila, pravzaprav zagledala, tako jasno, da sem imela cel žur. Videla sem, da je v bistvu odnos pred enim in drugim, pa če se to še tko weird sliši. Ker odnos je gibanje, eno in drugo pa je statika (ki ima sicer znotraj sebe spet ful enga gibanja, ker je vsako zase kompleksno in sestavljeno in množice odnosov ... nivoji nivoji ... plasti plasti ...). In ko se je dao (enost) razločil na dvoje, je bil vmes še de (v smislu Dao de jing (po stari transkripciji Tao te king) = Knjiga o dau in deju), ki ga prej nisem dobro razumela, kaj je. Zdaj vem, da je zavest. Dao se je zagibal in se kot de zavedel samega sebe, s tem pa je nastala prva razločitev (dvojnost, jin & jang), ker je eno ugledalo samega sebe in s tem sprožilo nadaljnje (binarno) razdeljevanje do nesknčne raznovrstnosti, ki jo imamo zdaj možnost (in privilegij) izkušati v vsem-kar-je. Vse je samo odnos, stalna dinamika. Od tod tantra. Edina stalnica v vesolju je sprememba ... Ah, to me vsakič sproti zafascinira. O, zdej so pa že duše dvojčice na sceni. Ja, valjda. :) Pa kompromisi in pričakovanja. Mah, karkoli že je za razrešit, vedno pridem do iste ugotovitve: treba je totalno spoznat sebe, in sicer prek ogledala, ki ti ga nastavlja okolica. Na primer kompromisi: ko hočem vedeti, ali je nekaj treba sprejeti, se obrniti stran ali pa narediti kompromis med obojim, moram najprej vedeti, kaj hočem/moram/nameravam v življenju doseči. Ko vem, kaj je tisto, ugotovim še, kako do tja, in to je to. Pri kako se pa najraje zatakne. Tu pridejo na sceno tudi pričakovanja. Če od nekoga nekaj pričakujem, ne da bi mu to dala jasno vedeti, potem ga pravzaprav podtalno manipuliram, ker hočem od njega nekaj, za kar ne ve, da hočem (ne pojasnim svojega namena). Če pa nekomu povem, kaj želim od njega, mu pravzaprav povem, kaj od njega potrebujem za to, da dosežem svoj cilj/izpolnim svojo namero. To pa potem ni več pričakovanje (v smislu čakanje na nekaj). To je že bolj akcija, ki jo naredim na poti samoizpopolnjevanja. Od drugega je odvisno, kaj bo naredil, sama pa to lahko samo sprejmem ali se od tega distanciram. Lahko se tud bunim, kar ni ne eno ne drugo, ampak to ni glih perspektivno, ker ob tem zgubljam dragoceno energijo. Vem, da se to lahko komu sliši egoistično, ampak: najpomembneje je popolnoma spoznati sebe. Spoznavam pa se lahko v zrcalu sveta, stvarstva, katerega del sem. Pomemben je še način, kako to samospoznavanje dosegam. Najboljši je tisti, pri katerem največ pridobim in najmanj izgubim, ne da bi pri tem koga prizadela ali ga za karkoli prikrajšala. Tako ali tako pa mi je vedno bolj jasno, da je tisto, kar je zares (to pomeni dolgoročno) dobro zame, dobro tudi za druge. To mi kažejo izkušnje. (No, zdaj sem prišla do posta 32, kjer Eva citira majevski orakelj. No, o taki selfishness govorim.) Kako se to naredi? Tko, da se ne omejuješ s svojimi predpostavkami, pričakovanji, željami, razumom, čustvi. Da se ne jemlješ osebno, ampak univerzalno. Konkretno povedano: da se takrat, ko te nekaj zmoti (v smislu ko začutiš, da hočeš na nekaj odreagirat jezno, užaljeno, kakorkoli nasprotujoče), opazuješ, zakaj je to v tebi vzbudilo odpor. Najdeš razlog in potem veš. In ker veš, te ne more to več iztiriti. Ker si si pojasnil, ker zdaj veš in znaš in zaradi izkušnje tudi čutiš, da je res tako. Brezpogojno ljubit je po moje isto kot popolnoma sprejemat. V obeh primerih imaš do ljudi (in sploh celega sveta) odnos, ki ni pogojen in zato tudi ni odvisen od ničesar drugega, kot od volje/namere/domišljije, ki so tisto, kar odnos (in sploh vse) poganja. In bolj ko so volje/namere vseh usklajene, boljši so odnosi. Bolj polni in osrečujoči. In na koncu čisti, neposredni in zabavno presenetljivi. Free your mind and the rest will follow ... ;) |
|
Title: Re: Manipulacija Post by en_bk on 05.08.2006 at 08:27:54 Pozdravljena Mateja Zelo lepo napisano in čudovito zaobjeto...se meni zdi. Glede na moje iskušnje bi imel eno čisto majčkeno pripombico na tole ozaveščanje vzrokov. Tako kjutkano se sliši, da najdeš vzrok in potem veš in ker veš, si zmagal. In ker to večina propagira in piše, jim zagotovo pomaga, in če pomaga njim, ni razloga, da ne bi tudi meni, sem domneval. Tako sem brskal po sebi, iskal in tudi našel vzrokov obilo in vedel in...nisem zmagal. Še vedno so mi šle ene lastnosti na jetra ali sem jih občudoval, le s to razliko, da sem si sedaj govoril aha, to je pa zato ali zato, saj sem jaz ravno tak. In sem uporabljal razne tehnike "praznjenja bufferja" /tako jaz imenujem dihalne vaje, "zdravljenja" z raznoraznimi zvoki, afirmacije, meditativne tehnike, športanje.../ in so pomagaje...takrat, za določen čas, a le za določen čas, potem pa jovo na novo. In ljudje so se ponavljali in situacije takisto. Nekaj je manjkalo. Kaj? Sonce v senci, dragulj, ki ga vsebuje vsaka od njih. Šele potem, ko sem ta dragulj našel, prepoznal, spoznal njegovo vrednost, šele takrat sem lahko posvojil senco tudi v srcu, ne le v umu ali zavesti /karkoli to že je/. Takrat so se tudi prenehale situacije ali ljudje. En hipotetični primer za razlago: Recimo da sem nestrpen do mečkačev, strahopetcev. Po temeljitem brskanju najdem dogodek iz svojega otroštva, ko me oče /ali mati...en od zelo pomembnih ljudi iz tistega časa/ spodbuja k nečemu, česar se bojim /recimo, da bi pobožal sosedovega psa ali kaj podobno banalnega. Zanimivo je, kako skrajno banalni in nepopisno nedolžni, če jih gledaš z odraslimi očmi in zato tako težavni za prepoznat, so lahko vzroki, ki zarežejo v otroštvu tako globoke rane in s tem vzorce kasnejšega obnašanja./, jaz to odklonim ali se obotavljam, nakar mi oče reče, da sem reva ali kaj podobnega. To je vzrok. Je prepoznanje vzroka in ponovno okvalificiranje dogodka z očmi odraslega /ozaveščanje/ dovolj? Hja. Mogoče za ozdravitev te, točno določene rane. Kaj pa za spremembo odnosa do strahopetnosti? Ne, še vedno jo zaznavam kot negativno lastnost...v meni in ne opazim nobenega sonca ali dragulja v njej. Kdaj pa mi je ta lastnost v življenju pomagala? je vprašanje, s katerim ga poiščem. Zopet se podam v brskanje po sebi in najdem dogodek...eee...recimo, da smo se s kolegi zmenili, da gremo v hribe v slabem vremenu, jaz sem cviknil in nisem šel, v kolege je udarila strela in enega ubila. V tem primeru mi je moja strahopetnost rešila življenje. To je ta dragulj, to je tisto sonce v senci. Strahopetnost se je v tem primeru izkazala za zelo dobro lastnost. Sedaj jo lahko posvojim. Ali vse to, kar pišemo v tale thread, sploh paše sem? Ja. Manipulacija pomeni delovanje v najširšem smislu in življenje je delovanje...ves čas. Neki priznan slovenski duhovni učitelj uči svoje učence: jeza razdira, jeza je slaba, premagajte jezo tako, da se odločite, da en teden ne boste jezni. Ali lahko direktno vplivamo na svoja čustva in občutke? Ali se lahko odločim, da sedaj pa bom jezen ali ne bom, da bom ljubil ali ne, da bom sovražil ali ne, da bom žalosten ali ne, da bom vesel ali ne? Ne. Čustva in občutki in telesni odzivi so posledica. Posledica našega delovanja in razmišljanja, na katere pa imamo direktni vpliv. Je potem vedno prava izbira iskanje in ozaveščanje vzrokov za naše delovanje, razmišljanje? Odvisno. Včasih je taka izbira lahko usodna in skrajno neprimerna. Živimo v sedanjosti. Pravzaprav takole: preteklost skozi sedanjost kreira prihodnost. Iz tega vidika je razreševanje vzrokov vsekakor smiselno in edino pravilno. Včasih pa ni časa. V primerih, ko človek zelo ali dolgotrajno depresira, bolečini...skratka, ko je v hudem konfliktu in izbira destruktivna in samodestruktivna vedenja, mora najprej izbrati drugačna vedenja. Šele kasneje, ko se vede drugače, se lahko loti iskanja vzrokov. To je zelo pomembno za tiste, ki profesionalno ali ljubiteljsko nudijo pomoč ljudem v stiski. Za vse nas je pa pomembno /no ja, mislm, zame že/, da sami izbiramo svoje vedenje ves čas in da je od nas odvisno, katero vedenje bomo izbrali, ne od drugih. i tako... en bk :) |
|
Title: Re: Manipulacija Post by ARS on 05.08.2006 at 10:09:14 Sem se ob vsem tem barvitem šeranju in odzivih spomnila na tale članek, ki je šel z mano ... Evo nam sken. :-* ARS Duhovna rast ni nič drugega kot to, da se učimo ljubiti sebe. Lahko? Simptomi notranjega miru Polet, rubrika Znamenje, 20. julija 2006 Se že sliši tako, je pa v resnici drugače. Ko imamo radi sebe, potem ne moremo več delati v službi, kjer nas ne spoštujejo in kjer ne zaslužimo dovolj. Ne moremo biti del partnerske zveze, v kateri ni medsebojne ljubezni, zaupanja, radosti ... Človek, ki ima rad sebe, je sposoben sebe sprejeti v vseh svojih senčnih in sončnih lastnostih. Pomeni, da ve, kaj so njegove lepe lastnosti, in še bolj pozna one druge. Svojih senc ne sprejema kot dejstvo, še manj jih zavija v papir žrtve, raje poskuša najti pot iz bolečin in povečati čas, ko je v radosti. Tega ne počne tako, da krivi drugega za svoje bolečine, ampak si odkrito prizna, katere njegove boleče lastnosti so ga pripeljale v tak položaj. Spet ne zato, da se okrivi, temveč zato, da jasno vidi svoj položaj. Prepoznava svoje potrebe in ve, da je sam odgovoren za njihovo izpolnitev. Te odgovornosti ne nalaga drugim. Pravi: »Sebe ljubim že toliko, da lahko ljubim tudi tebe in da ti povem resnico o svojih čustvih.« Torej deli resnico o sebi in ne manipulira, ne zanika, ne igra vloge žrtve in ne nadzira položaja. Tak človek pomaga drugim tako, da ne pričakuje nič v zameno. Tak človek lahko odprto sprejme ljubezen in je ne odkloni, ko mu jo ponudijo. Ob tem ste verjetno pomislili, da je nihče ne odkloni. Pa ni res. Kolikokrat ste, kadar vam je nekdo podaril nekaj nepričakovanega, pomislili, kako bi mu lahko vrnili njegovo dobroto? In prav to je ta misel. Če mi nekdo brezpogojno nekaj daruje, ne potrebujem ničesar vrniti. Če pa me je strah, da bom ostala dolžna, ali pa se ukvarjam s tem, kaj si bo oni mislil, če mu ničesar ne vrnem, bom pristala v lastni bolečini. Je mar to namen darovanj? Da vas nekdo s svojim darilom potisne ob zid? Zagotovo ne, in če je, potem je bolje, da darilo zavrnete. Manj vas bo bolelo. Oni? Bo že moral sam ugotoviti, kaj se dogaja. Kolikokrat ste, kadar vam je bilo nekaj silno všeč, najprej pomislili na ceno? Rekli ste: »Super je, to bi rada imela, ampak poglej ceno!« To pomeni, da ste odklonili ljubezen zato, ker ste zanikali svojo potrebo. Pred njo ste postavili ceno. In še nekaj: človek, ki ljubi sebe, lahko loči ljudi po tem, kako ravnajo. Skratka, loči med osebnostjo in dejanjem. Pomeni, da ne obsodi človeka po samo enem dejanju. Ve, da je vsakdo zmotljiv, da lahko ima vsak od nas slab dan ali je pač slabe volje. Človek ob ljubezni do sebe pravi: »Midva sva ločena, sva dve osebi, vendar sva si enaka. Zato prevzemam odgovornost za svoje odzive in ti hkrati puščam odgovornost za tvoje.« In kaj se zgodi, ko začne človek res živeti takšno življenje? Nič. Razen tega, da v sebi začuti popoln mir. Potem začne razmišljati spontano in ne na osnovi strahov izkušenj. Uživa vsak trenutek. Ne čuti potrebe po tem, da bi sodil druge ali da bi interpretiral dejanja drugih. Izgubi potrebo po konfliktih. Velikokrat v sebi občuti potrebo po tem, da je hvaležen za vse, kar obstaja in kar se mu dogaja. Ima občutek povezanosti z drugimi in z naravo. Pogosto dobi napad smejanja. Občuti potrebo po tem, da dovoli, da se stvari dogodijo, in ne, da jih izsili. Če imate takšne simptome ali vsaj enega, morda več, potem ste na dobri poti. Na poti proti neizogibnemu - ljubezni do sebe. Ta pomeni prehod. Prehod iz pogojne ljubezni v brezpogojno. Kaj je ena in kaj druga? Pogojna ljubezen je to, kar bolj ali manj prav vsi mi v resnici živimo, brezpogojna pa je raj, po katerem ravno tako vsi mi strastno hrepenimo. Brezpogojna ljubezen je popolna širitev in ni niti čustva niti čustvena reakcija, ampak stanje. Ko smo v brezpogojni ljubezni, čutimo občutek odgovornosti do tega, da vedno izberemo pravo rešitev za vse vpletene v naši zgodbi. Ko pokažemo na svoje pomanjkljivosti in pomanjkljivosti drugih, to storimo tako, da nikogar ne prizadenemo, ampak obogatimo in navdihnemo z željo po spremembi. Tako pomagamo sebi in drugim. Opogumimo druge, naj se ukvarjajo s svojimi navadami in razvadami, zato da postanejo močnejši, skratka, kažemo jim pot v moč. Pomagamo pa jim tako, da nimamo potrebe po sprejetju. To pomeni, da lahko povemo nekaj, za kar že vnaprej vemo, da bo prijatelja zabolelo in da tega noče slišati, brez olepšav in tako, da ga ne ranimo. Pomagamo tako, da drugemu namenimo moč, ljubezen, spoznanja in znanje, ki jih imamo sami. Ne bojimo se, da bo zato postal močnejši od nas in nas prevladal. Vidite, to bi bil egoizem. Samo to. Skratka, če vem, kako sem lahko močnejša, mirnejša in bolj ljubeča, vendar tega svojega načina ne podelim z drugimi, ker nočem, da imajo vse to, kar imam jaz, pomeni, da sem egoistka. Če počnem nasprotno, pomeni, da imam rada sebe in drugega. Brezpogojna ljubezen da moč, da resnično vidimo, kaj je povzročilo neko stanje: da vidimo skozi zunanjo realnost, da vidimo resnične potrebe sebe in drugega, brez kritiziranja in sodb. Da vidimo temeljno dobroto v ljudeh. Ljudje v brezpogojni ljubezni vidijo svoje napake in jih popravljajo z radostjo. Vedo, da imajo napake, in jih ne skrivajo ter olepšujejo, še manj z njimi bičajo druge. Sprejmejo se v vseh svojih senčnih in sončnih lastnostih ter iščejo pot iz bolečin. Naredijo ravno tisto, česar drugi ljudje ne bi. Pomeni, da ko pomislijo na nekaj, česar ne bi nikoli storili, na primer skok s padalom ali tek na maratonu, se odločijo narediti ravno to. Dobro vedo, da za vsako takšno trditvijo tičijo varno skrite senčne lastnosti. Skratka, vedno se ukvarjajo s svojimi čustvenimi in miselnimi vzorci, čeprav zaradi njih ne zapadejo v boleče položaje. Nenehno se imajo na prepihu. Zdravilo ljubezni do sebe je vaja, ki na prvi pogled deluje preprosto in smešno. Skratka, glejte se v ogledalo in na glas izgovarjajte besede: Rada/rad se imam. Vsak dan vsaj pol ure. Presenetili vas bodo stranski simptomi tega zdravila. Poskusite. ARSkin PS: Članek je tudi na Spletnem delu, a zaklenjen: http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&so=Polet&da=20060720&ed=&pa=43&ar=4e1c8ca97a0da795079c4a2cc613641604&fromsearch=1 |
|
Title: Re: Manipulacija Post by titud on 05.08.2006 at 10:12:34 Devi wrote on 31.07.2006 at 11:38:47:
Izguba lastne volje kontekstu podreditve volji drugega je 'odlična skrajnost' le, če po tej izkušnji ni več možen povratek na svoja 'stara' načela in pricipe. Ker če se si jim enkrat odpovedal in pri tem ugotovu, da se da živet brez njih, pol 'stari principi' zihr niso posebne vrednosti in je treba spremenit, na na novo ocenit in povsem prevrednotit. Ta skrajnost je odlična le, če se ti zgodi sponatno in nenačrtno. Če pa si podredu volji drugega načrtno in iz koristoljubja, je tovrstna manipulacaji sama del tvojih 'starih' principov, zarad česar v podreditevi volji drugega ni nič takega, iz česar bi se se lahko česarkoli nauču oz. zarad česar bi začel pr seb na novo cenit in vrednotit načela, želja in principe... |
|
Title: Re: Manipulacija Post by titud on 05.08.2006 at 10:38:19 Eva wrote on 01.08.2006 at 22:24:45:
Eva, odličnosti podreditve volji drugega kot se jo opisal v replayu na devin post, jest ne vidim v tem v tem tvojem zgoraj opisanem trudu, da bi se v določenem odstotku prilagodila njegovi volji. Ne gre za to, da ugotoviš, kaj bi jemu ustrezalo in potem se potem trudiš bit taka. To res pomen igrat vlogo, ki ti jo je določu in za tvojo prepračunljivost iz koristoljubja (kot je to po moje pravilno poimenovala arska ). A si v vajini zvezi sploh kdaj občutila, da dejansko živiš njegovo voljo kot da bi bila tvoja ti pri tem clo okrepila samoštovanje namest da bi ga zgubila? Gre preprosto za to, da se človeku podrediš brez občutka, da se se mu samo prilagodu, in za občutje, da si v tej podrejenosti še vedno ti v svoji 100% obliki... |
|
Title: Re: Manipulacija Post by titud on 05.08.2006 at 10:59:01 en_bk wrote on 04.08.2006 at 12:12:43:
En_bk, to je stara zgodba o tem, a je bla prej kura al pa jajce. Če so drugi za predvsem naše lastne projekcije, pol je logičmo, da bomo druge lahko ljubil brezpogojno le pod pogojem, če bomo brezpogojno ljubil/sprejel sebe. Gre morda samo za vprašananje, kje začet, da pa bi se temu problemu izognil, se je po moje treba zavedat sinhronicitete: se opazovat, kako sprejmanje drugih učinkuje na sprejmanju samega sebe in hkrat opazovat druge, kako sprejemanje samega sebe učinkuje nanje. |
|
Title: Re: Manipulacija Post by ARS on 05.08.2006 at 11:18:39 titud wrote on 05.08.2006 at 10:59:01:
... in ta opazovanja, delovanja in doživljanja (brez)pogojne ljubezni ti/nam naplavijo uvide, da so "področja", kjer je posameznik (že) zmožen brezpogojne ljubezni; in d'best, ko sem ta posameznik (tudi) jaz. Kar je, seveda, dodaten poriv k še bolj zavzetemu, pa tudi vedno lahkotnejšemu učenju; predvsem sebe. Lahko. Tako kot pri marsičem, gre tudi pri "osvajanju" brezpogojne ljubezni praviloma korak za korakom. In z dobrohotnostjo zaprmej lažje. No, tako doživljam jaz. Morda sem se res rodila brezpogojno ljubeča, a dandanes sem taka zgolj "na obroke"; ki pa jih je vedno več. In bolj kot se brezpogojno sprejemam, bolj brezpogojno ljubeče/ljubezen živim oz. več obeh; tako navznoter kot navzven. ;) ARS |
|
Title: Re: Manipulacija Post by en_bk on 05.08.2006 at 13:31:32 Hojla Titud Zdej, kaj je bilo prej, ali brezpogojna ljubezen do sebe ali do drugega, bi rekel takole. Razmišljanje Arske mi je zelo blizu. Brezpogojna ljubezen kot taka, je vsaj v mojem življenju skupek neskončnih malih brezpogojnih ljubezni ali z drugimi besedami, neskončnih malih sprejemanj in je proces, ki bo trajal do konca vseh mojih življenj, ker ko se bo končal ta proces, ne bo več potrebe, da bi v taki obliki sploh še bival tu. Potem bodo druge lekcije nekje drugje. Tako jaz verjamem. In če pogledam eno tako majčkeno sprejemanje, je bilo najprej zavedanje, da nekaj ne klapa in da je potrebna akcija. In ko sem skozi proces ta majhen košček sprejemal in ga na koncu sprejel pri sebi, ja, sem ga istočasno sprejemal in potem sprejel tudi pri drugem. In če tako gledam na to, in tako tudi gledam, potem gre tu za istočasnost. Ko je sprejet, je sprejet...na obeh straneh. En košček, potem drugi, pa tretji, pa tako naprej. In v čem je nevarnost /vsaj jaz to občutim kot nevarnost/ reka, da moraš najprej brezpogojno /no ta pojem se mi pa sploh zdi nevaren/ ljubiti sebe, da boš potem lahko ljubil druge? V tem, da če bi se držal tega reka, bi verjel, da za doseganje tega stanja ne potrebujem nikogar. Da ne potrebujem odnosov z okoljem. Afirmacije so čudovita stvar, kot pravi Varja, ampak samo skozi afirmacije nisem brezpogojno sprejel niti delčka sebe, so mi pa omogočile drugačno izbiro vedenja v odnosu, drugačen pristop k procesu brezpogojnega sprejemanja enega delčka skozi odnos. Jao, jara kača. [smiley=1grin1.gif] butl :) |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 05.08.2006 at 14:02:51 najdobrodošlejši članek, ARS kar nadaljujte, jest se učim počasi :) ne vem, kolk ma veze z manipulacijo kaj pa mislite o tem; en_bk si že enkrat omenil, da je jeza med mano in bogom za porihtat Lahko razglObimo še kakšno na to temo: kolk tega je za podelat med mano in bogom in kolk tega za podelit z drugim? Pa kdaj. Vem, da je odgovor na vse Ljubezen oz. prisluhni srcu. Pa tud člank je to povedal lepo. Kaj, če ugotoviš, da ej v tebi tolk tega čreva za pvoedat, da če bi hotel vse povedat.. phh jest mam pa zato prijateljico. Pa laži mi je pisat, kot govort; pa jemat cajt s svojim pisanjem enemu že tako zaposlenemu človeku; ki bi mu morala zarad najinih razlik še daljkrat razlagat vse, rpeden bi kej dojela. Vem, da bi blo laži, če bi imel amal osnove, tko kot včasih, ko sva ene vaje delala in se na sploh več pogovarjala. Če se en dan ne izpovedujem v dnevnik, ko bi imel akej z apovedat, se mi druzga lahko precej zmeša. Anyways, nisem bla odkrita z vami, dala sem vam tiste bolj predelane odzive. In vem, da bi vam šenkrat hotla dat take, sploh, ker je vsaka stvar za kej dobra. razen članek od Ars, ki mi je bil najblj všeč. pr en_bk-u se mi pa zdi, da misliš, da mi tega še ne vemo. Res jest niamma teorije aplicirane povsod, ampak isto je tud s tistim, akr je reku titud, men se je zdelo, da se je arskino pisanje strinjalo z njim in da je tvoje pisanej spet isto povedalo, ti pa daješ filing, kot da si mislu drugač?? Najprej sem že mislila, da boš hotel neki nasprotovat, ampak potem sploh nisi to me je zmedlo Sploh nisem navajena, da so kr vsi neki ljubeči in je vse nice, sam to en vem, a se razumemo, da se razumemo :) no, hvala vsem aja anadr thing mislm, da sm včeri nekje prebrala tale namig: vse, kar rabiš je ZDAJ. poglej, kej si točno zdaj, kaj si kaj dogaja etc. je to dovolj za samospoznavanje. Jest si dostkrat želim, da bi se dol usedla pa mal razčistila za nazaj, pol se pa začne ZDAJ kej dogajat, pa mislim, da mam pravico rečt: Dej mi mir! Je to res, al bi morala to "motenje" miru takoj preštudirat u nulo.. saj najbrž universe res prnese točno tisto in točno takrat, ko rabiš = zdaj. ahja, sm že |
|
Title: Re: Manipulacija Post by gape on 05.08.2006 at 17:57:34 Eva wrote on 05.08.2006 at 14:02:51:
mir si si uzela naj bo mir ne ukvarji se s tistim kar se dogaja 'zdaj' - če si pa se odločla da bo zdej mir tisto kar dogaja, moti mir maš pravico maš tud način ... (da ne filozofiram) |
|
Title: Re: Manipulacija Post by ARS on 06.08.2006 at 00:59:23 Matr, pa tale mularija! Sred kuhne prjau, da je lačna, u iber lačna. In da bo ja kmal in kakovostno sita, začnemo vlečt same ta dobre stvari na pult, pa hkrati tut bojda njej ljube; da ja nau kej narobe. In ji namignemo, da je zdej že pr en glih dost stara, da bi še sama kej nardila al pa vsaj pomagala, no, k ma skor šefa kuhne zraven in tolk kuharc na polic ... In jo enmal iz tira vrže, da zdej pa res ni primeren cajt, pa da bi rada tut še kej novga sprobala. Skratka, še preden se karkol prpravlat in kuhat začne, pa ona dobr razmisl in proba zaštekat, kaj se dogaja, se že zmrduje; zraven pa še neki o enih slikah in vzorcih momla. Okej, okej, pa pejmo ven jest, prov, sej nas nau konc, pa futr tut nau preč pršu. Se odločmo, da jo pelemo h Kitajcu. In pol tej mulariji razlagamo jedilni list (ki je, memgrede, itak v skor slovenščini in vse gor piše), pa kermu je kej najbl všeč in zakva, pa palčke ji omenmo in kako se jih drži, pa da se jih splača uporabljat, ker imajo jedi z njimi res drugačen, polnejši okus. In ... mularija popizdi. Da ona se pa dons že nau nič novga učila, pa čeprav je v bistvu res to hotla, in ponovi, da je lačna ... ampak ne te hrane. Sicer pa ves ta futr itak že pozna in palčke tut skor že obvlada. V vsej zagretosti valjda presliš, da bi lohk pa tut z beštekom jedla ... in, da bo ja mir, se rajš odpelemo drugam. No, kaj pa če bi šli v Asa? Tam se bojda otmeno je, pa same d'best stvari in v miru, a brezpogojno na dolgooo. Hm, sej to ona ve in ji je ideja skor všeč, pa vendarle ... zdele tja vseen ne bi. Itak so bli pa že s starci enkrat tam in ni blo nič tko posebnga, pa da ima že s svojimi procedurami u vrh glave posla, kaj bi jih še drugje tolk dolg gledala. Ma, kam nej pelemo to mularijo, no? K Eriku ne, bo spet štala, pa še po francosk. Tam prot Kranj, k ata oštir sem pa tja clo kako arijo gostom zapoje, boljš da ne gremo gledat kako mularija z očmi zavija ... Jasno, h Gruntarju jo pelmo, na domač futr, majo tko dunajce kokr pice in pašto, ni hudič, da jim bo kej všeč. Ma, se bomo valjda sporazumel, no, in bli končn kokrtolk spodobn siti. In kaj ona prjav, glih k se pred gostlno sparkiramo? Da pa ona v bistvu nič od tega ne bi, ker je itak preveč zmatrana in zaspana, pa nam tega v bistvu ni hotla prec povedat, ker jo je vseen zanimal, kam bomo šli, pa fino ji je jedilne liste brat ... In če je čist odkrita, bi ona zdele, v tem trenutku, itak sam en sendvič al pa hamburger; v miru, bo glih prou in ta prav cajt. In za konc prizna, da ona sicer včasih res manipulira, a v bistvu ne tolk na tak način, in zaključ, da hkrat tut ni navajena, da so vsi tko nekam prjazni z njo, pa to, in da upa, da se razumemo ... in da bomo šli še kdej kam skupi. Ma, kaj nej vam rečem? Da smo bli vesel, k to ni bla naša mularija? Nak, se vzdržim. 8-) ARS PS: Aja, pol smo šli pa kar nazaj domov; mularija v kuhno, mi pa direkt spat. |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 06.08.2006 at 09:29:38 lep primer tega, kaj se zgodi, če nisi sposoben iskreno komunicirat. [edit]dost mojstrsko, ARS[/edit] [edit]kaj sem zdej zmotivirana al zmanipulirana, pa v končni fazi ne bi smelo bit važno ves futr, ki sem ga tko nujno rabla v trenutku notranje totalne zmede, sem dobila prec od Devi pa od Loops; morda samo sestavine, da sem se pol sama spomnila celga recepta in procedure. V glavi sem imela namreč popolno zmedo, da nisem zmogla ene misli cele premislit, brez da bi me odpeljalo v naslednjo in hotela sem sprejet "manipulacijo" in sem si rekla, ok, grem na forum zajamrat, tam mi bodo že dal eno jasno misel, jaz bom pa pol vidla, kako se počutim glede te misli, a sem za, a sem proti, s pomočjo misli drugih bom ugotovila, kaj pravzaprav sama čutim o tej manipulaciji in ker bom izzvana, ker se najbrž ne bom popolnoma strinjala z nikomer (we are all unique), bom ravn zato, ker bom moral amisli uredit tko, da jih pojasnim nekomu drugemu, misli sploh uredila, te, ki sem jih imela tako polno glavo in od katerih si nobene nisem upala pogledat in se tolk ustavt, da bi sploh začela, samo jokala sem, čutila, da mi ej pomembno in čutila, da to, da manipulacije ne morem sprejet, me ovira pred tem, da bi šla naprej. in ta manipulacija menda sploh ne ustreza sskj definiciji manipulacije in to je blo pravzaprav tisto, kar sem morala takrat spoznat, da karkoli počneš iz srca, bo u redu, bo dobro. Ko sem to vidla, sem se priti mač pomirila. Me je pa skrbelo, da bi mogoče kak človek z drugače oblikovanim mnenjem lahko še rekel kaj takega, kar se s tem ne bi poklapal, konec koncev smo ble jaz devi in loops tri osebe in men se dostrkat nardi, da ko že mislim, da vem, pride nekdo z močnejšim in drugačnim mnenjem in to sem še na tihem pričakovala. en_bk - u sem se pustila peljat v restavracijo, na ktero me je prej že privat Devi opomnila. Namreč nekaj je blo o odnosih in jaz sem opazila, kako sem posatal nervozna in kako sem ji hotla samo na hitro dat en majhen feedback, nisem se p aupal austavit, in poglobit, zavedla sem se, da se nekaj neudobno počutim tud glede odnosa, ampak sem imela še od prej pomembnejšo stvar, najt tisto, kar naj bi delala, nekej zlo specifičnega. Pol, ko je odnos izpostavil še en_bk, sem po svoji navadi sledit takim zanmenjem, če ji le opazim, se odločila sprejet tud to, ker sem si mislila: evo, če ej priložnost za učenje, jo lahko zdaj izkoristiš, da ti ne bo treba pol kasneje enkrat. Lahko bi rekla: ne odnos ni bil point, ker da sem prišla do te manipulacije, je blo povezano nekaj z mojim desnim palcem in desni je v zvezi s službo, levi bi bil v zvezi z odnosi; toda nisem mogla zanikat tega, da se mi itak v glavi tud ves čas kaj v zvezi z odnosi dogaja (na sploh se štejem med ljudi, ki so mu odnosi zlo pomemben del življenja. Morda bi morala tukaj potegnit (zdej pa pazi vse moje mordaje - smo že tam) mejo in rečt: ne, ne gre za odnose, hvala, en_bk, vseeno; kar bi blo nekak bolj podobno temu, kar predlaga gape: na forum si šla razrešit manipulacija-issue in to je to. Štos je v tem, da sem imela manipulacija issue takrat že kr ok razrešen (pričakovala še kej ostrejšega), in štos je v tem, da je bilo en_bk-ovo osredotočenje na to temo že drugi namig, da se lotim tega z odnosi, ker se ej na tem področju zadnji čas mal bolj pestro spet dogajalo in sem že opažala, da si bo treba vzet čas tud zato. never mind, da mi paše, da se kdo ukvarja z mano; never mind, da si pol tud pustim, da mi vsak reče, kar hoče, ker si mislim, da se imam iz tega kaj za naučit in da pozabim pomislit, da se imam iz tega za naučit = da je to priložnost, da se naučim postavit meje, oz povedat svoje mnenje in kaj bi jest rada in kaj ne. Sej je res glupo. pustim folku, da skače okrog mene in si mislim, ok, sej oni to itak delajo zarad sebe; sej (upam evo ti ga na) menda vejo, da če pišejo o stvareh, ki jih jest nism mela v mislih, da to itak delajo zarad sebe, ker so sami pr seb hotl razčistit s temi stvarmi in so vidl priložnost za to v tem topicu. Voyer, tam, kjer sploh nisem hotla bit, premutava da bi sploh stran pogledala. DA ste nice, sem rekla zato, da bi sploh kej prijaznega rekla, ekr sem imela slabo vest, da se po drugi strani tolk z mano ukvarjate, jaz pa nisem čutila hvaležnosti, dokler nisem vsega obrnila n apogled duš in to.. na osebni ravni je nisem čutila. boli me grlo, ker se mi zdi, da grdo mislim in pišem o vas ampak če tko pogledam, je to vse ogledalo in če boste vi vidl, da se bi rada nekam sprojicirala, morda ne boste za slabo vzel, zameril, al whtvr. zato sem ponavadi raje tiho vem, da sem zarad stvari lahko tolk prizadeta, da en vidim najočitnejšega. Vem tud, da če bi se iskreno spucala tukaj, bi blo v končni fazi dobro za vse; če se pa vmes ustrašim, lahko začnem delat traparije, ki bi jih blo za dobro vseh morda bolje ohranitmed mano in bogom. Se bodo pa sigurno vmes ustrašili drugi in a bom takrat vklopila svojo sočutno stran in raje pustila vse, kot da bi komu prizadejal abolečino, al si bom lahko dopovedala: ne boj se delat tko, kot čutiš, da je prav. ČE se nisem mal pripravljena postavit za svoje.. zase, kako bom sploh kdaj našla pogum/moč živet se polno. I don't care, kaj imate še za pvoedat o čemerkoli, ker sem navajena stvari najbolje razrešit pri sebi; takrat v tisti zmedi in sama doma sem dobila to idejo, da grem na forum. In ja, pol mi je postal težko in odveč. Ampak spet ne morem zanikat koristnosti tega. kakšna koristnost, še meni zveni plehko. Blo je direkt to, kar sem rabla, direkt to, akr sem se učila: priložnost za postavit meje, izkomunicirat sebe whtvr, vse to, šmornčk, pa nisem in tu mač mi je, da če jest skoz iščem pr sebi, kaj bi se mogla naučit, da mi pol drug gre dat filing, da je vse to pa on počel zarad mene in nič zarad sebe in da se bom jaz zdaj še azrad tega sekirala, medtem, kos edrugim ni treba in ja, (spet) je glupo, da ne rečem bobu bob in vse poplesava okrog mene, sebi v tratenje energije, ko bi radi doma spal (ob pol enih, kot ars), drugi pa ne vem, zakaj in meni v to, da bolj ko odlašam, bolj se pogrezam vase, bolj se mi zdi neprimerno rečt karkoli, ker sem predolg odlašala, da bi začela... včer sem se nečesa hotla lotit, nakar je pršu v mojo malo sobico Miha za hrbet in sem že vedla, da bo spet kr nekej bluzil in šlatal stvari in sem že kar začela dost glasno, da naj gre ven ipd (ne vem točno, kaj sem rekla, ampak več stvari a la, kaj si spet pršu pust vse pr miru etc. in je že držal ta nov vžigalnik za sveče in reku, dabi rad samo probal, kako deluje... in potem sem zaprla oči in rekla, naj hitr proba pol pa ven.. in potem sem razmišljal ao tistem, a naj sprejemem to situacijo ker se morm ful neki naučit iz nje al kaj. later on sem o tem pisala. later ons em brala gapetov odgovor, ampak nisem bla prpravljena verjet, da ma prav, ker kako se lahko zgodi nekej, iz česar se nimaš kej za naučit; later on sem dobil aidejo, da sem se pa mogoče mogla naučit postavit se za svoje tisto.. in da je valjda, zdej, ko se tolk s tem ubadam mi vesolje dalo priložnost prav za to in je blo torej u redu, četud sem prej šla skoz to, kako jest včasih njemu začenm kaj težit, medtem, ko on dela in se polon zapizdi nazaj. Jest pa mislim, da je to narobe in tud, če sem tolk živčna, da se prec zapizdim nazaj, potem to obžalujem in se sekiram, ker to p ani blo ljubeče and stuff like that in kolk težko mi je blo sploh začet pisat tist o gledanju v slovar in to.. sploh kar kol nasprotovat arski in pol to, kako sej je kul, sej oni že to rabjo, če se s tem ukvarjajo, sej je logično, da bo en_bk imel pozornost tam, kjer ej kaj z odnosi in ARS tam, kjer je kej z biti skupaj ali iti narazen torej se mi ni treba sekirat in a bitch, that i may be, pol vsem poskušam ljubezen poslat in poskušam v seb pridet do tam, kjer do vseh začutim eno hvaležnost in jo, ampak manjka kaj, manjka vse tisto sranje vmes? manjka to, da se pravzaprav še nisem naučila, da si prav še vedno nisem vzela čas, da bi ugovotila, tisto, kar mi je za ugotovit. in to tko je, da če ne upaš, pač ne upaš in se držiš in grabiš, dokler ne moreš več, včasih čakam, da se vame kaj tko močno zaleti, da me bo kr odneslo naprej, ne da bi vedla. SAmo res, če greš zavestno skoz stvar, se boš to vsaj nauču, čene bo ob naslednji priložnosti spet našla nekaj, kjer se lahko držim, v zavetrju moj real issue je, sprejet svoje notranje dogajanje do te mere, da bi ga lahko delila z drugimi. In ja, vem, da je love the key, ampak izražanje sebe je pač moj issue of the issues; in hkrati čutim nujo po tem in hkrati vem, že po majcenejših izkušnjah, kako izpolnjeno se počutim če to nardim in vem, da mi je pomembno kot bič; in ko grem se vsest za dnevnik in imet pogovor med sabo in bogom, mam ravno tako ful presnetih težav, preden se mi rata tolk sprostit in odpret in sprejet, da z zanimanjem in ljubeznijo iščem po sebi in ozaveščam in se spomnijam stvari, ki bolijo, ki so ranile. In ko mi to uspe, čutim Truth is beauty in si tko želim, da bi to lahko delila z drugimi in ko pride do tega, je krep. Lahko povem neko izrezlajno misel, če me pa ne boste razumel, jih bom mogla p aše velik in če jih bom mogla velik, se bom vmes že tolkrat ustrašla, da če bom hotla ostat iskrena, bom morala sprot začet predelovat stvari in naj te sprot predelovane stvari spet delim kr z vami, a naj jih posebej s sabo in če jih bom posebej, bo spet zmeda, ekr ne boste imel celotne slike in na tak način nikol ne bom cele sebe delila z vami; in zdej me pocitrejte, da sem šla v skrajnost, ja but' it's the only way in to nima veze s srednjo potjo ampak ma veze s popolno odprtostjo zaletavam se v zid, ki mislim, da so ga postavli drugi, po resnici pa sama vanj preveč verjamem, da bi lahko šla skoz... what else polno tega In žal mi je, da ne morem bit skoz v ljubezni, ampak čutim, da moram it tud skoz "grobe filinge", da pridem do ta lepih; in in fact, se ne strinjam, da ej prav, ko začutiš, da te nekej zamatra, da se od tega odmakneš (nekdo je to pisal) (četud sem včasih mislila, da je), potrebno je it zavestno skoz filing, vanj tu da kor, če se odmikaš od njega (kar sem včasih delala) ga tko ne sprejmeš kot svojega, ga ločuješ od sebe, vendar ostaja nekej v bližini, in se nalaga, da te vsakič naslednjič bolj zbode. in ja, teorija je izi, tud prakso sem že sprobala, ampak žal, nisem še skoz sposobna ostat v praksi in zato prizadenem druge in sebe in kes in odpuščanje če bi se kdo zares hotel fajta z mano, bi v meni to tolk močn eobčutke zbudil, da bi iz njih lahko jasno razbrala, kaj me matra pa kaj si želim, pa česa ne. iz tega sem nabluzila stavek, da nisem navajena, da je folk tolk prijazen u bistvu pa so vaša pisanaj v men zbudila močne filinge, sam pol, ko sem gruntala kaj in kako, sem se skulirala. tko da: sploh se mi niste zdel tko nice, pa sem vseeno izslinila tist iz sebe take stvari so mi nagravžne in ja, po drugi strani sploh ni bil odvečen material; šenkrat skozi univerzlne osnove, ker očitno en bi imela nikakršnih problemov, če bi lepo osnove dosledno upoštevala vedno in povsod. In ja, bad mi je, da sem vas pustila mislit, da sem lačna zmankal placa [/edit] |
|
Title: Re: Manipulacija Post by m on 06.08.2006 at 14:05:22 jao Ars aja Eva> action - reflection pa ravnovesje med tema pa bo glih prav (se mi zdi da te, isto kot mene, prepogosto v premlevanje potegne ;)) |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 06.08.2006 at 14:47:04 dobr m, action-reflection ravnovesje sam PREpogosto [edit]se mi je mudilo nekaj gledat pa se mi je zdel zadost pomemben, da sem napisal aprvo misel; in ja, uh, vidim, da sem namest razmišljanje še ravnovesje napisala, ker sem tolk hitela kakorkoli že, to nima dost smisla, sploh ker, dokler ne bom vidla, da je prepogosto, tud ravnovesja ne bo. Štos je v tem, da men zlo paše razmišljat, ne, kaj je že izraz, premlevanje premlevat in vidim tud koristi tega in je že tako, da rabim več premlevanja, kot pa kdo drug, preden naredim nekaj, .. krep, preden naredim nekaj, kar mi je tko pomembno, pa še posebej. Mogoče se bo tudi meni kdaj to premaknilo, mogoče prav kmalu, z Božjo Milostjo. Zdi se mi kar strašljivo: ravnovesje med action in reflection. Hotla sem to rečt (mislim, da je en bk pisal nekaj podobnega), da mi premlevanje služi, zaenkrat toliko, da me pripelje tud do tega, da kaj naredim. Ker moj drug način je, da ne upam niti premlevat, se zakrčim in ... nič... ju nou, m, zihr si me že kdaj vidla, kako samo sedim in sem tiho, ko drugi o meni... al pa sploh en o meni, al pa samo o čem, o čemer bi imela tud jest kdaj kej za rečt, pa si niti začet nisem upala, sem samo premlevala. In sem premlevala še naprej in še naprej in še danes in dokler bo Bog dopuščal, še bom, ker je to premlevanje prpipeljalo do sem in sem se začela odpirat in sem začela komunicirat, tako tukaj, kot prejle v še eni akciji z Mihom. Vedno znova se poskušam prepričat, da zdaj pa moram bit popolna, ampak še vedno nimam prave podobe o tej svoji popolnosti, zato jo še vedno zgrešim. Ampak je bolje... boli in mam kej za nardit s to bolečino May I recognise Your blessings, God.[/edit] |
|
Title: Re: Manipulacija Post by m on 06.08.2006 at 16:18:10 Eva wrote on 06.08.2006 at 14:47:04:
[smiley=1grin1.gif] jaz pa mislila, tud prav, ce se noces ravnovesja, ze mas svoje razloge kr konc koncev, ko bo konc nihanja sem pa tja, bo tud konc tega plesa, al ne? ;) |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Amstel on 06.08.2006 at 18:17:33 en_bk wrote on 05.08.2006 at 08:27:54:
En bk si me požgačkal s tem primerom. Sicer Eva, sori, nima toliko veze zmanipulacijo... hm, ali pač... Sprememba odnosa do strahopetnosti.... Meni se tako dogaja... da se zavem obeh "osebic" v takih zgodbah. En oče, ki te ni sprejel, ker si bil kao strahopeten. In to si ponotranjil - tako, da sedaj tudi ti sam sebe ne sprejmeš (niti druge), ko se kaže strahopetnost. In druga osebica si ti, toliko let nazaj - ki predelaš dejstvo, da te oče ni sprejel takega ... odtegnil ti je ljubezen, recimo.... In tu je energija zamrznjena... Vzrok je res sicer to, da te oče ni sprejel.... ampak korak dalje je pa še.... "kaj bi mu rekel, kaj si potreboval takrat, namesto tega, kar ti je dal"? |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 06.08.2006 at 20:43:14 m wrote on 06.08.2006 at 16:18:10:
m, meni se je zdelo , da v obeh primerih odklanjam ravnovesje vendar se mi to ne zdi pametno Amstel, je u redu, res lahko se pogovarjate o čemerkoli se hočte, se mi fino zdi, da se tu nekaj dogaja, da mam tud jest priložnost za dogajanje...čeprav ne vem, če bo to še dolgo smiselno -mislim, zase govorim; resno mislim: vi kar... "svoboden forum" bi se izrazla in jaz se moram itak osvobodit tega, da je to "moj" topic. zato pa smo na javnem forumu... da se nekaj dogaja (asociacije na ARSino zgodbo) Je pa lepo, kar si napisala. Če vem, kaj si želim namesto tega, kar je bilo, je to zame zelo učinkovit korak k zdravljenju in tudi k spremembi. Ko rečem "ozaveščanje vzorcev" bi morala s tem pojmom zajeti vse to: kje se je začelo, kako sem razumela, kaj sem si želela, morda še kakšna vizualizacija primera, kako bi naslednjič šla skozi tako situacijo - aja, saj res, nekateri to delajo, da si predstavljajo, da gredo skozi isto situacijo; najbrž sem tud jaz že kdaj to nardila, čeprav se mi zdi, da si pogosteje predstavljam novo situacijo, ali pa, kako bi se s tistim človekom pogovirla o tem, kaj sem takrat čutila. Nekateri gredo to celo res narest. Verjetno je v različnih situacijah (pa za različne ljudi) potrebno različno. [edit]ok, mogoče še nekaj. Gotovo so stvari, ki bi jih bilo pomembneje pojasnit, pa sem si to zapomnila zato, ker je najlažja, al pa zato ker je ... ne vem.. ker je tako očitno jasen primer, kako sem dostikrat raje (bila, prosim, Bog) tiho, kot pa da bi pojasnila stvari, ki me še bolele ne bi, razen mogoče v tem, da ne bi bla sposobna razumljivih stavkov stvorit in bi se spet lahko nekdo obregnil ob to. Mateja, ni bil majevski orakelj, vem, da sem se čist nejasno izrazila, tako, da težko veš, za kaj gre, če nisi jaz, ampak vseeno. Ni bil majevski orakelj, Orakelj je bil moj. Na izžrebanem kartončku je pisalo "Classic Mayan"; kar pomeni, da je čas, da si ponovno preberem ta horoskop, (...) šla sem na to domačo stran, kjer so majevski "podpisi" in tam takoj videla nekaj novega - sem bla navajena, da tistega ni tam, in sem šla pogledat to povezavo, kjer je bil en izbor Oshovih citatov in to brala, ker se mi je zdelo, da mi je blo namenjeno to videt.[/edit] |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Amstel on 07.08.2006 at 00:08:56 Eva wrote on 06.08.2006 at 20:43:14:
Ma ja, v tem primeru gre lahko za manipulacijo svoje zgodovine.... kot manipuliramo s kostmi (naravnamo, recimo). Zato je ta pojem res lahko ok. Ampak verjetno nisi tega mislila. Je pa bistvenega pomena, da za manipulacije nismo dojemljivi (za one druge manipulacije, s skritim smislom), to, da smo "močni" v sebi, spucani... In mislim, da začutiti, kaj smo rabili "takrat" enkrat, namesto tega, kar smo dobili, je moč. |
|
Title: Re: Manipulacija Post by en_bk on 07.08.2006 at 06:49:07 Amstel wrote on 06.08.2006 at 18:17:33:
Hojla Amstel Ja, saj sem napisal "in ponovno okvalificiranje dogodka /ozaveščanje/". Kaj sem s tem mislil? Eno je to kar si napisala "kaj bi mu rekel..." sedaj, ko podoživljam dogodek, ko ga opazujem z odraslimi očmi, z novim vedenjem, znanjem..., ne takrat, ko se je zgodil, kajti takrat sem mu rekel kar sem ali nisem. Če imam srečo, da je še živ, mu to lahko /in priporočljivo je zelo/ tudi povem. Se zna zgodit, da bom slišal iz njegovih ust tudi njegovo interpretacijo dogodka, ki ga zna postavit v povsem drugo luč /običajno/, se pa zna zgodit, da mi bo povedal, da me dejansko ne sprejema...in vse vmes. Drugo pa je to, da lahko pristopim k dogodku s sočutjem, če ga premorem. Da se zavem v sebi, da je oče ravnal ne tako kot je najbolje znal /ker je mogoče znal tudi bolje/, ampak kot je tisti trenutek najbolje zmogel. Če zmorem biti sočuten, tudi manj obsojam. Tretje pa je, da na osnovi prevetritve dogodka lahko tudi ugotovim, da je bila slika dogodka, ki sem jo zapekel na svoj CD, čisto drugačna od dejanske, da sem si dogodek predstavljal napačno, da sem bil sprejet /ljubljen/ in si lahko na osnovi tega spoznanja izberem ena druga vedenja /oprostim sebi in njemu, se cenim, se sprejemam.../ in nove slike in s tem novo obliko odnosa z očetom. Vse to je ozaveščanje /zame/. Zame je bistveno, da se zavedam, da sem jaz tisti, ki izbira svoja vedenja, sedaj, ta trenutek in da je le od mene odvisno, kaj bom izbral, kako se bom lotil situacije, kakršnekoli, tudi mnogo hujše in bolj boleče. Jaz sem tisti. Ti lahko ustvariš situacijo kakršnokoli, odziv nanjo je pa moj. In če se tega zavedam, potem ne bom krivil tebe za svoje odzive, ne bom prevračal odgovornosti nate za svoje ušivo ali čudovito življenje. en bk :) |
|
Title: Re: Manipulacija Post by Eva on 07.08.2006 at 11:57:10 Amstel wrote on 07.08.2006 at 00:08:56:
mm, super, ja res nisem nič na manipulacijo mislila (čeprav se mi zdi, da je na nek način, ki morda ne ustreza slovarski definiciji, prepletena povsod, pač ne kot nekaj zlobnega, ampak kot namen za dosego cilja, namen z apot, ni treba, da je škodoželjen) "manipulacija zgodovine" enkrat smo se pogovarjal v zvezi z reikijem, da si ga pošiljamo v preteklost ali prihodnost, oz, da si ljubezen pošiljamo v pretekle situacije... men se zdi, da če me nekaj boli, lahko itak najbolje ozavestim to bolečino s tem, da ji pošljem ljubezen in sem se kar malo navadila, da jo pošljem že čist križemkražem. Seveda se ne spomnim vedno, da moram poslat ljubezen, ali pa se spomnim, pa se kar ne čutim pripravljeno, da bi to storila. Niti tega se ne spomnim, da je važno samo, da si iskreno želim, da bi si iskreno želela, da bi iskreno želela ... poslat nekam ljubezen in bi potemtakem ena iskrena želja sprožila verižno reakcijo. Kaj naj si mislim drugega kot: ja, če se nisem niti tega mogla spomnit, potem pač še nisem bila pripravljena? KAkšen predlog? To pošiljanje ljubezni, je to tud na nek način manipulacija, ali lahko temu rečem zdravljenje, ali celo kreacija? Ker vsemu temu je nemenjeno - pošiljanje ljubezni. "biti dojemljiv za manipulacije" v smislu podrejat se volje drugega, jaz temu spucanosti rečem sebe poznat, mislm, da isto misliva. Bit čist, tako čist, da ločiš, kaj ti hočeš od sebe in kaj hoče od tebe nekdo drug; in to, kar t hočeš, je tvoj notranji Bog je pravzaprav Volja Boga - za katero moraš tud bit prečiščen, krišnovci rečejo: prečistit zunanje čute: kakor vem, je to lepo namenjenmu temu, da če jim zaupaš, potem tudi ločiš, kaj so zaznali tvoji zunanji in kaj tvoji notranji čuti. Veš kaj me je zdaj spomnilo na uno premlevanje. Sinoči ležim v postelji in res nisem bla pozorna nato, kaj razmišljam, potem pa zaslišim starkast glas (zdej nisem zihr, če ej blo to dobesedno) "Everybody quiet" in tega niti nisem ozavestila, ker sem imela itak polno glavo, bol sprot sem začela sledit, ko je tko bolj zategnjeno rekla: "I meean iit:" in potem spet zadrla "Everybody quiet" takrat sem se zavedla, ;D, zdajle se mi tako smešno zdi. Vsi glasovi so res potihnili in jaz, o hvala bogu.. potem sem najbrž zaspala, sem se pa še to spomnila da sem to pobrala iz risanke Pocahontas od grandmother willow, samo še mal prilagodila po sebi; ker se je ona isto drla na živali, ko je hotla poslušat Pocahontas-ine sanje. In šele zdajle sem se zavedla, da to je ena taka situacija, v kateri se mogoče jaz sploh ne bi strinjala, da preveč premlevam in sem se samo zato, ker mam ta glas za tolk ločenga od tega mojga običajnega stanja zavesti; in ker vem, da ga moram ubogat. Sploh pa nisem zavestno vsega potihnila, potihnilo se je kar samo, ko sem se zavedla in osredotočila na njegovo sporočilo, da mi spet govori od znotraj, ma jaz bi ga kar z bogom enačila. No, če ne bi ta glas tega rekel, bi kar pustila... čeprav nisem sledila svojim mislim, mora bit res intenzivno dogajanje zame, zdaj še tole s forumom zraven. in to, da je tisto, kar se je zgodilo takrat, blo najbolj prav, najbolj tako, kot je moralo bit - maš tud prav; god bless npr. jaz sem z ARSino zgodbo dost ene bolečine začutila, ampak ko sem razmišljala in sem vidla, da me je tolk ob zid pritisnila, da mi ne preostane drugega, kot da se zdaj odprem, in mal pojasnim svoje doživljanje in dogajanje, sem si mislila, ma al je to zanalašč nardila, da bi me "zmanipulirala", al se je ona počutila prizadeto, al kaj tretjega, na koncu ne bo važno, ker ko bom to zapisala, bom samo hvaležna Bogu, da se je končno zgodilo tud v javnosti. In sem res, ampka še ne "samo to", se bo že prečistilo, bom jaz, z Božjo milostjo, namera, prošnja, želja... stvari, za katere vem, da delujejo. Se mi pa zdi lepo, da je človek v sebi tolk odprt, da naredi nekaj tazga za druzga človeka, tud če ni zavestno (čeprav je to še boljš), je lepo pol, ko nazaj pogledaš in lahko rečeš Hvala Bog, da si mi izpolnil željo, tako si milosten... en_bk, tud lepo napisal Quote:
Tole je nekaj, kar moram jaz osvojit. Ne vem, .. navadno sem se tolažila, da je zadosti, da te stvari razčistim pri sebi, sploh, ker vem, da velikokrat stvari vidim zelo subjektivno, še posebej pri teh otroških spominih, ko ne morem s 100% gotovostjo trditi, da je bilo sploh res tako, kot se spominjam. Včasih se spomnim česa čisto novega in ker se tistega do tedaj še nisem, se čudim, a pa je blo to res, al sem to dala tja enkrat prej, ko sem tu razčiščevala in skušala podoživet, sem takrat kaj dodala? This may sound insane. But it is ok, even if it does. Velikokrat gre za ljudi, s katerimi se itak od tako dolgo nisem videla... in si potem mislim, "itak, da bo moralo zadostovati, da razčistim pri sebi". Vendar sem se pa zdajle spomnila še enega takega primera, eno punco - osnovnošolsko sošolko sem pa srečala, po dolgem času in sem si rekla: poglej, ravno zdaj ko imam to že tolk spucano. In potem sva se še dvakrat srečali in vedno sva se ful sproščeno pogovarjali, takrat med nama ni blo takega odnosa in nazadnje sva se celo zmenili, da se morava nekaj pgoovrt za nazaj, ona je pravzaprav prva rekla in potem sem ji rekla tud jaz, samo da sem le jaz njej dala številko in me še ni poklicala. Skratka, to bi pa res lahko doumela kot znamenje, da se z njo lahko pogovorim, in zdaj, ko razmišljam, so še eni drugi ljudje, ki bi jih včasih rada vprašala, kaj se je takrat sploh dogajalo? kako je tebe prizadelo in .. name j epa vplivalo tko pa tko, ki jih videvam, pa jih niti pozdravit ne upam. In kokr vem, sem o vseh prej začela razmišljat, da je tam v preteklosti zame nekaj tako nepojasnjenega, da ne vem, kako naj si razlagam, šele potem se je začelo dogajat to, da sem jih videvala. In fact se pripravljam in nagovarjam v sebi že dolgo časa, da bi ene dva mladeniča sploh upala pozdravit. Kakšni strahovi; četud sem si predstavljala, kako bi se pogovarjal o preteklosti, nisem še nikol pomislila na to, da mi jih je prav zato Bog privedel pred nos. No, zdaj, ko v tem vidim Božji plan, se bom pa menda tud tega lahko lotila z več vere in poguma. Uau, tole mi je pomembno, da sem se zavedla. thanx for the cue, en_bk In fact, zadnje čase ugotavljam, .. zaletavam se v take spomine - pravzaprav so to spomini, v katere se vsake tolk časa spustim in včeraj, i guess al predvčerajšnjim, ?? sem opazila, da teh spominom zato nimam razrešenih, ker po resnici sploh ne razumem, kaj se je takrat dogajalo. Kaj so mislili ljudje, ko so rekli, kar so rekli? zakaj so rekli? kaj.. in se sprašujem, a čem lepo predat vse bogu--- včasih koga vprašaš, pa se sploh ne spomnijo nič - o tem je že Thomas pisal v Osvobajanju od sebe, takrat me ponavad skrbi, da se bom še bolj izpostavla in ranljivo nardila, če sploh začnem govort o kaki taki stvari z drugimi. Ja, taki so moji strahovi in eni večjih izzivov. Milost mi Božja, Hvala Bog. |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |