Post by Eva on 26.02.2007 at 15:50:26
wrote on 26.02.2007 at 15:48:12:
|
thank you
| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Ozdravljeno srce http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1153919004 Message started by Donna on 26.07.2006 at 15:03:24 |
|
|
Title: Ozdravljeno srce Post by Donna on 26.07.2006 at 15:03:24 Skozi trpljenje se človek vedno dokoplje do svobode,skozi depresije do miru in skozi obup v upanje. Srce, ki je stalno dvomilo v svojo dobroto, v svoje vrednote in svojo vrednost, se je usidralo globlje v ljubezen in je sedaj manj odvisno od pohval in graj okolice. Postalo je tudi bolj sposobno podarjati ljubezen, ne da bi pričakovalo ljubezen v zameno. Nič od tega pa ni nastalo kar od enkrat. V resnici so bili meseci vrnitve težki, da se človek sprašuje, kje se je brezno brez dna končalo. Vse se je spremenilo: samospoštovanje, volja do življenja in dela, občutek, da nisem ljubljena, upanje in zaupanje vase. Kaj se je zgodilo? Srečala sem se iz oči v oči z lastno ničevjostjo. Bilo je tako, kot bi se mi izmaknilo vse, kar je življenju dajalo smisel in pred seboj ne vidiš drugega kot brezno brez dna. Potem si rečeš:"Ne pripoveduj vsakemu svoje zgodbe. Občutek, da si zavrnjen, je potem še močnejši". Ljudje ti ne morejo dati tistega, po čemer ti hrepeni srce. Kolikor več pričakuješ od ljudi, ko jim pripoveduješ o svoji zapuščenosti, toliko bolj se čutiš zapostavljen posmehu in pomilovanju. Zapreti se moraš vase, preboleti trplenje, povrniti samozaupanje vase in ozdraviš. Pozabiti je potrebno na strah, jezo, osamljenost, ljubosumlje in zamere. Žalost in občutek zavrnjenosti se ne smeta razrasti v zapuščenost in osamljenost. Potrebno je ponovno zaslišati svoj notranji glas in željo po novi ljubezni globlje in močneje kot kdajkoli prej. In temu glasu moraš še naprej zaupati in mu slediti preko meja svojega življenja tja, kjer je Bit vse v vsem. |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by picola on 26.07.2006 at 22:06:48 Zelo lepo si tole napisala Donna. :) |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 10.01.2007 at 19:59:30 tks Picola! Sem danes po dolgem času šla ponovno brati. :-[ Nisem popolnoma ozdravila svojega srca. Resnica je drugačna. Še vedno me kljuje zavrnitev, v moji glavi odmevajo njegove besede...nihče ne preživi s porazom kar tako...vsi smo ranljivi. Ne rečem, da s časom bolečina ni manjša...izginila pa ni. Začela sem verjeti, da nikoli ne bo. Zakaj so vse ljubezni na koncu tragične? |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by kopron on 10.01.2007 at 21:38:26 Meni se pa zdi, da niso vse ::) 8-) . On pravi, da bo nam, ljudem pokazal, da obstaja tudi še kaj višjega, z izgubitvijo ljubljenih bližnjih oseb + stvari ::). To zato, da nas vse spravi na pravo pot :-X. In, ravno to se dogaja pred našimi očmi, čedalje pogosteje , če le pozorneje opazujete :o . No, pa brez panike, bodimo veseli ::), ker .. čaka nas boljše 8-) ,..., treba je vztrajat :-*... |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by picola on 12.01.2007 at 21:24:17 Donna wrote on 10.01.2007 at 19:59:30:
Jst sicer na te stvari gledam vse prej kot romantično. Zame vse to trplenje v zvezi z ljubeznijo ni kr neka tragična usoda...ampak pač samo posledica ranjenosti v otroštvu. Suhoparno? Neromantično? Mogoče, vendar meni je pomagalo izkopati se ven iz vseh teh labirintov. Res je, da se še vedno včasih v tem labirintu zgubim, ampak najdem pot. In tako jo lahko tudi ti. Sama ne verjamem, da jo lahko samo s pomočjo vere v boga, kot so nekateri mnenja, ampak je treba trdo delat. Verjamem, da si ti že veliko naredila (glede na prvi prispevek)...Rastemo počasi. Včasih bolj, včasih manj. No, včasih tudi malo hitreje...(takrat je ponavadi hudo) Počasi, donna. Korak za korakom. Meni je zelo pomagala psihoterapija. Predvsem transkacijska analiza. Pa sama s knjigami in pogovori z drugimi. Ti pa moraš sama najti svojo pot. Meni recimo včasih pomaga, da grem brat nazaj svoje prispevke in šele takrat ugotovim, kaj so mi takrat sogovorniki skušal povedat...Po moje takrat vidim bolj z razdalje...Ne vem...samo ideja... Drži se! |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 15.01.2007 at 10:12:49 tks. meni recimo pomaga spoznanje, da je naša življenje tako ali tako sestavljeno iz večnega prihajanja in odhajanja ljudi. naj si bodo to prijatelji ali pa laverji...vedno za tem stoji nek napredek, nova pot, nova spoznaja. Odkrila sem še nekaj. Ko berem usode nesrečnikov, vidimi, da moja bolečina ni edina na svetu. Še milijon jih je, ene take, druge še z bolj tragičnim koncem. Takrat mi je lažje. Pa ne, da bi se naslajala ob tuji bolečini, daleč od tega. Mene bolečina in trpljenje drugih prav tako boli. Daje mi povod k razmišljanju. Žalovanje pa je itak proces, ki traja določen čas. ta čas izkoristim za branje duhovnih knjig in pa sreče ob spoznaju, da je življenje kljub vsemu lepo... |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by titud on 15.01.2007 at 13:16:33 Donna wrote on 15.01.2007 at 10:12:49:
Razumno sooćenje z zavrnitvijo je po moje soočenje z neuresničljivostjo pričakovanj ob hkratni hvaleženosti za izkušnjo, da ti je bilo lastna pričakovanja sploh dano artikulirat/ozavestit. Ker dokler so neartikulirana v nezavdnem ali pa jih zaradi travme ob zavrnitvi sam zakoplješ v podzavest namreč obstaja velika verjetnost bodisi stalnega romanticiranja nereusničljivih pričakovanj bodisi zaciklanosti v povanvljajoči krog travmatičnih zavrnitev. Bolečina in trpljenje ob prvi izkušnji zavrnitve postaneta tako edina ali vsaj prevladujoči občutji, vezani na razmerje, zato se v razmerja začnemo spuščat z negativnimi pričakovanji (z 'rezervo' oz. vnaprejšnjim pričakovanjem zavrnitve, s katero omilimo njen travamtični učinek) ali pa bolećino in trpljenje ob zarnitvi začnemo pojmovat kot obliko užitka (mazohistično vztrajamo v odnosu kljub zavrnitvi ali pa se naslajamo ob bolečih -lastnih ali tujih- ločitvah)... |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 29.01.2007 at 08:27:04 Trikrat sem šla brat tvoj post Titud. Imaš prav. Prevelika pričakovanja nas vedno vodijo v razočaranje. Samo kaj, ko s porazom nihče ne preživi kar tako. Načeta je samozavest in še kaj. Premišljevati začnemo o lastni ničevosti in nepopolnosti. Potem pa svojo ranjeno dušo vlečemo skozi lajf, kot en smrkelj...kje je konec muk in ozdravitev? Kaj pa če v celi stvari in kolobociji nismo bili mi samo krivi za razpad zveze? Kako oprostiti in pozabiti bivšemu partnerju? Kako brez sovraštva in maščevanja preboleti? |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by titud on 29.01.2007 at 19:01:23 Donna wrote on 29.01.2007 at 08:27:04:
Sem pred kartkim zseledu pri vladimiru bartolu (al araf), da slovencem manjka ena oreh kolektivna izkušnja poraza (tko kot jo imajo npr. srbi proti turkom na kosevem polju). Pol bi se naučli, da poraz ni nobena sramota, zarad katere se je treba navznoter žret in jo navzven pa skrivat, ampak bi javno izjokali bolečino in se združeni ponovno pobrali, to izčiščnje pa bi lahko slavili kot svojevrstno zmago nad porazom (zato mi ne moremo razumet srbov, kako poraz slavijo kot zmago). Ta odsotnost kolektivne izkušnje izčiščenja po porazu se zrcali v vsakem slovencu kot posamezniku, ki si zard tega, ker ne pozna kolektivnega zamoslavnega premagovanja porazov, ne upa po prvem porazu tudi ničesar več tvegat.... |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 30.01.2007 at 11:39:58 Ja razumem. Mislim, da so starši krivi že v prvotni vzgoji otroka. Poraz bi morali vsi ljudje jemati kot neko zdravo izkušnjo za naprej na poti življenja, ne pa da nas dokončno potolče in pahne v obup in depresijo. Starši s svojimi kakor modrimi nasveti, bi morali že v najzgodnejšem otroštvu svojim mladičem dopovedati, da je tudi poraz tako kot zmaga del življenja. Ne pa da vsevedni na koncu rečejo kakor češ:" saj sem vedel, da ti ne bo uspelo". Vrnimo se na moj primer. Jaz nikoli ne bom pozabila očetovih besed, kako mi je vedno govoril, da je že v naprej vedel, da mi ne bo uspelo narest kakega izpita. S to svojo negativno miselnostjo je klical name hudiča in res mi ni uspelo. Kako pa je vedel? Ali pa je recimo vedno povdarjal, da za vse slabo krivim vedno druge in da so vedno drugi krivi, le jaz ne. Tipično moško. Za večino mojih znancev, ki so bili fantje pa je še navijal in jim je v resnici tudi uspelo. Hočem napisat, da je že v otroštvu meni vcepljal v glavo negativno mislenost, ker sem pač ženska, ker kakor večini, ženskam le redko kaj uspe. Ta miselnost se me je držala še vrsto let, kot neko breme, ki sem ga šlepala skozi lajf. Napačna vzgoja in napačni pristopi k problemu. Je mogoče to krivo temu, da še danes s porazom ne znam preživeti tako na izi kot nekateri? Ne bom pisla, da zvračam krivdo na druge, pri razpadu zveze je vedno krivda na obeh, nihče ni kot posameznik kriv, da se ljubezen sfiži. |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 30.01.2007 at 15:21:06 Sprašujem se, zakaj se je sfižilo? Ga nisem poznala dovolj? Mu nisem bila zadosti? Mu nisem uresničila sanj, strasti in hotenj? Mu nisem izpolnila želja in pričakovanj? Kaj nisem bila? Popolna? Ženska? Ali samo in zgolj človek? Premišljujem. Ne morem biti, to kar kar nisem. Ne morem biti popolna, strastna in vedno na razpolago? Ne morem biti vedeževalka, mati, ljubimka in zaveznica? Ne morem biti vedno privlačna, želna izpolnjevaiti njegovih želja in zahtev? Ne morem biti...ker sem ženska in človek... V čem so druge boljše od mene? To vprašnje mi vedno kljuva v podzavest in mi ne da miru in ne spanca? V čem? So lepše, boljše, popolnejše. Ali so samo in zgolj prestrašene ženske? Ali pa so rojene igralke. Fasade. Trupla brez hotenj in čustev? Barbike? Ko bi vedela odgovor. Mogoče bi se spremenila, mogoče bi zavrtele trenutke nazaj in popravila kar se popraviti da. Pa se da? Saj je tako vse zgubljeno? Škoda je storjena. Strto srce je strto. Občutek osamljenosti, nepopolnosti, nekoristnosti je tu. Tu in zdaj. Nihče ne more več ozdaravit strtega srca. Nihče. Niti sama. |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by ixtlan on 30.01.2007 at 16:44:16 oh. kako te bo še nekdo enkrat vesel. sam pr seb sem zadnje čase postal zelo pozoren kako moja energija reagira na energijo ženske; do vsake na svojevrsten način, na skali od take, ki bi jo pofukov... do take, ob kateri si predstavljam, da bi ležal, jo objemal in božal... seveda je med ekstremoma veliko nians kar izbereš, to imaš ... nima smisla kasnej :'( mislim, da mi ni treba poudarjat, da prva ni za resno zvezo poleg tega skupna energija odnosa vpliva tudi na tvojo energijo |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by titud on 30.01.2007 at 19:09:59 Donna wrote on 30.01.2007 at 11:39:58:
Brez veze iskat krivdo pri starših, družbi, narodu, njemu, seb... Kar niso uspele predelat genaracije pred nami, bomo moral pač mi, pa tud česar ne bomo uspel predelat mi, bodo morali zanamci. Bi nam blo morda v masričem laže, al pa bi zajebal morda zarad tega kaj drugega. Za srbe se je npr. petdeset po tistem, ko jim je bartol pel hvalnico, kako znajo kolektivno sprejamat poraze, izkazalo, da so sposobni it iz vojne v vojno in iz vsake izit kot kao zmagovalci, čeprav je bla srbija po vsaki taki vojni ozemljsko manjša, srbi pa med sabo še bolj razklani.... |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 31.01.2007 at 11:54:08 Ixtlan, verjamem, da me ne bi bil vesel...če ni energije povezanosti, je pač ni. Imaš delno prav. Stvar je treba terat dokler je vroča, potem je itak vseeno. :P Zakaj pa imajo nekateri tako srečo, da si energiji izmenjujejo in kurijo do onemoglosti? Vrag si ga vedi, kaj jih v resnici kuri... ;D |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by ixtlan on 31.01.2007 at 12:16:40 Donna wrote on 31.01.2007 at 11:54:08:
sej nisem bil sarkastičen, sem resno mislil... Donna wrote on 31.01.2007 at 11:54:08:
glede energije bi pa moral bolš razložit... ne vem, tole pisanje mi zmeraj manj diši... premal substance lahko prenesem ne gre se tolk za energijo povezanosti kot za...esenco energije...če ima ženska energijo "za pofukat", potem se ta energija bistveno ne spremeni...tekom enega življenja (no, pri ženski se vseeno na nek način spremeni, ko donosi otroka)...hkrati njena energija vpliva tudi na tipa...lahko ga tudi vzpodbuja k skoku čez plot...gre seveda tudi v drugo smer, tudi energija tipa vpliva na žensko...kar hočem povedat...če ob nekom začutiš, da bi ob njem samo ležala, ga ljubkovala, božala, objemala...da te njegova energija tako navdahne...da en na drugega tako vzajemno vplivata(!) že na začetku...potem obstaja bistveno večja verjetnost, da bi s tako osebo lahko imela en zadovoln, dolgotrajen, SVET odnos...gre za vzajemno reakcijo energij...pa to ne pomeni, da ni strasti...samo drugačno kvaliteto ima, ne vem kako naj opišem... |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 31.01.2007 at 13:05:58 Si dobr napisal. Čist razumem. ;D |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by ixtlan on 31.01.2007 at 13:08:40 Donna wrote on 31.01.2007 at 13:05:58:
itak pišem iz SEBE... |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by spark on 31.01.2007 at 22:37:36 Donna wrote on 30.01.2007 at 11:39:58:
Zanimivo! Mam podobne izkušnje z 'moškim svetom' (ne z očetom, da ne bo pomote, čeprav me je on naredu bolj moško žensko ;D) Je pa res, da je vsak NE (Z)MOREŠ! v men spodbudil, da jim dokažem nasprotno; da zmorem; pa čeprav sm ženska, čeprav sm drobna, čeprav sm premjhna, čeprav nimam mišic, ta je aktualna bolj zadnje čase-čeprav mam maternico ;D! |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by ixtlan on 01.02.2007 at 08:25:18 Donna wrote on 30.01.2007 at 11:39:58:
Ja ne, ni :P Odnos z očetom na nezavedni ravni prenašaš na svoje partnerje. Dokler sama pri seb ne boš pošlihtala, da ni tipično, boš celo izbirala očetu podobne partnerje... |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by spark on 01.02.2007 at 10:15:35 Kaj pa je narobe s partnerjem, ki bi bil podoben tvojemu očetu??? Men se v tem ne zdi nč spornega, če je bil oče na mestu! npr. jz si lahko samo želim, da bom kdaj dobila takega fanta/moža/partnerja, ki bi bil podoben mojemu očetu, kaj šele da bi bil enak... V bistvu so moji do zdaj v marsičem spominjali nanj ;) uf, če je bil temen in oven po horoskopu je bil že na dobri poti ;D |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by ixtlan on 01.02.2007 at 10:42:00 spark wrote on 01.02.2007 at 10:15:35:
s samo osebo itak ni nič narobe :) če ima oče (kot oseba, ne kot oče) neke kvalitete, ki so ti dbest, jih boš itak iskala tudi v drugih moških... ampak odnos z očetom je tisti, ki odločilno vpliva na odnose s partnerji, tako ali drugače... zato ga je fajn obravnavat čist ločeno... ker si v resnici ne želiš, da bi bil partner do tebe tak kot je bil oče... odnos oče-hči je svojevrsten... odnos partner-partner ima čist druge kvalitete... pa vendar se ju meče v isti koš... spark wrote on 01.02.2007 at 10:15:35:
Ojdip, ne pretiravej... :P |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 01.02.2007 at 15:03:35 Vsaka ženska nosi v svojem srcu svojega Adama in vsak moški svojo Evo. Hočem napisat neke vzore, kakšen naj bi naš partner bil, to že nosimo predhodno v glavi. Vsaj približno. V resničnem življenju pa spoznavamo mogo različnih oseb, ki so daleč od naše podobe, kakšen naj bi bil. Res je, da nas nekateri privlačijo bolj, drugi pa manj. Zato se tudi strinjam z Ixtlanom, ki je napisal, da bi imel ene za po f...t ene pa za druge stvari. Kaj pa me ženske? Mar si na prvem mestu ne želimo samo pozornosti in uvidevnosti, pa božnaja in ljubkovanaja, šele nato preidemo v resnejše stvari? :-[ Kaj nosimo me v svojem srcu? Svojo uporniško dušo, svojo intuicijo in emaptijo, kar nekako čutimo, kdo je dober in kdo ne. Vemo in čutimo, kdo je pravi. V tem smo boljše od moških. Imamo prefinjen nos za strahopetce, luzerje in Casanove. Čutimo bolj nagonsko in naša intuicija je daleč nad moško. V to verjamem, ker poslušam zgodbe žesnk. Vedo prav dobro, kdo je pravi. Pa ne bi pisala o tistih mladih naivnicah, ki vsakemu vrjamejo. Vem, da smo bolj previdne pri izbiri. Ni nam dober kar vsak. Tudi ne tak, ki ga lahko vsaka ima. Ravno zato smo včasih raje same, kot bi zbezlale v neka brezupna in brezizhodno razmerja. Po naravi smo bolj dojemljive in ne vem, lahko napišem tudi bolj previdne. Imam prav moški, ali se spet motim? Morda ravno zato doživljte vi toliko zavrnitev. Ne damo se kar tako, kajne? ;D |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by ixtlan on 01.02.2007 at 15:24:49 Donna wrote on 01.02.2007 at 15:03:35:
joj... nis me prov razumela oz. se mi je zdel, da ne bom dost jasn :P vsaka ženska s svojo energijo v meni sproži drugačno reakcijo moje lastne energije. ta reakcija sploh ni tok od mene odvisna, od mene je odvisna izbira, a se v kaj spustim z žensko al ne... če bom imu že eno tako doma "za božat", valda ne bom potem iskal okol ene druge za pofukat ::) tak hinavc pa tut ne bi mogu bit. pa prvo ne izključuje drugega, samo kvaliteta strasti je drugačna... Donna wrote on 01.02.2007 at 15:03:35:
to pa čist preveč težko posplošiš |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by spark on 01.02.2007 at 16:12:46 ixtlan wrote on 01.02.2007 at 10:42:00:
no sej govorim o očetu kot osebi! Ker je zelo fajn oseba (sočutna, prijazna, bistroumna, zabavna, hudomušna...), sm že od nekdaj iskala podobne njemu-osebnostno, čeprav to da so mi od nekdaj ušeč temni moški, pripisujem temu, da je on temn :-?;D Poleg tega je pa tak mojster za vse, da sm že večkrt pomisnla: naši mami je pa padla sekira u med :) In tako se je nekega dne moj fant spravu prenavlat stanovanje in sm bla čist paf, ko je mogu počakat do vikenda, da je imel njegov fotr čas, da mu je ena vrata zazidal :o pa potem je mogu čakat še ne vem kolk časa elektrikarja, da mu je šolterje na drugo stran napelau :o Sem si na glas misnla, joj midva z očijem bi to že zdavnaj mela narjen (mi2 zato, ker sem mu jaz pri njegovih mojstrovinah vedno pomagala) ;D U glavnem sm bla rahlo razočarana, ker sm bla prepričana, da vsak moški bi pa ja mogu kaj takega obvladat... pa niti ne bi zdaj pisala slavospevov, čeprav si to zasluži! Če govoriva o očetu kot očetu pa je imel kot vsak oče nekaj kiksov, ki pa niso-vsaj trenutno se jih ne zavedam- pustil nekih tragičnih posledic (razen če to kdaj kasnej ugotovim na kaki psihoterapiji ;D) in ne ne želim si met s fantom odnosa oče-hči, daleč od tega!!! U glavnm, moj očka junak verjetno ni popoln-ne kot oseba, ne kot oče; je pa zadost fajn (bolj kot kdorkol k sm ga do zdaj mela priliko spoznat), da si želim (osebnostno) fanta čimbolj podobnega njemu pa če je to še tko ojdipovsko po tvoje!!! Hotla sm samo razbit mit o tem, da če kdo kdaj izjav: ti si pa iščeš partnerja takega kot je tvoj oče, takoj v ljudeh klikne da to je pa nekj slabega, da tega se morš pa otrest-mislm zakaj že??? In sm hotla samo dopisat, da v tem ni nič slabega, če stvari štimajo in se zavedaš, na kakšn način podobnga njemu si iščeš :-/ to bi blo to pa hvala za priložnost, da sm mela priliko pofrajart, kako super očeta imam ;D LP :-* |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by ixtlan on 01.02.2007 at 17:44:57 spark wrote on 01.02.2007 at 16:12:46:
[smiley=evil.gif] mal morm provocirat :-* spark wrote on 01.02.2007 at 16:12:46:
se razumemo! če je kul, je kul. |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by spark on 02.02.2007 at 15:45:14 Donna wrote on 01.02.2007 at 15:03:35:
Ej to pa mene tolk spomne na moja številna pričakovanja in posledična razočaranja; tole je sicer teoretična osnova spesnjena by eva, ko je poskušala pomagat odpravt moja pričakovanja... o uspehu tega početja ne bi še razpredala je pa uporabnop many very much ;) začel se je pa z mojim vprašanjem: kako se naprogramiraš tko da ne prčakuješ nč? mislim, da tko, da sam nehaš izpolnjevat pričakovanja drugih. Da zavestno stvari ne delaš zato, ker jih drugi pričakujejo. Še vedno jih lahko delaš, ampak zato, ker sam tko hočeš. Ko se navadiš, da nisi dolžan izpolnjevat pričakovanj drugih, niti tega ne zmoreš zares (ker vsak zmore samo svoja), se navadiš tudi, da drugi ne morejo tvojih. razočarujoče žalujmo za vsem zemeljskim thnx pa lp |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 07.02.2007 at 15:26:43 Ixtlan. Čisto dobro in popolnoma sem te razumela. Mene tudi moška energija peha v določena stanja. Z enimi se razumem, z enimi bi se tudi samo poseksala, z enimi bi se ljubila, z enimi bi imela otroke, z enimi skupni t.r račun na bankah, z enimi pa ne bi niti v sanjah počela kar koli... to uskladit je umenost skupnega življenja, pri čemer ne mislim životarjenja, ker jaz ne znam živttarit. Hočem vse ali nič. In zato, ravno zato, ker je toliko možnosti izbere včasih ostajam sama. Razmišljam. |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by ixtlan on 07.02.2007 at 15:36:30 Donna wrote on 07.02.2007 at 15:26:43:
;D Donna wrote on 07.02.2007 at 15:26:43:
same here...... men je čist uredu.... se mi nikamor ne mudi Donna wrote on 07.02.2007 at 15:26:43:
pravilno.... počakajva na nekoga s komplementarnimi aspekti v natalki ;) |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 09.02.2007 at 09:17:24 ;Dja v astološki karti naj ima v glavnem znamenju leva, podznamenje je lahko škorpijon. ;D za tr. račun pa bi si definitivno izbrala Rajkota Hrvatiča, baje ima v slo najbolj obsežnega, pa svojo vilo z bazen v Portorožu, svoje letalo in še kaj... za laverja bi ga pa ne imela, omenjenega gospoda; naj mi lepo oprosti, če lih tole bere, ker se za njim preveč meče ženski svet, od unih lepotic Hawai tropic, do vseh mogočih mladih ekstradnic. Kaj čem revčka pol jaz počet z njim? Bi bila prevelika gužva... ;D Nekateri me res privlačijo s svojo moško energijo na moč, pa jih žal ne morem imet, ker ali so zasedeni, ali pa se zame ne zmenijo. Za prijatelje pa imam raje moške kot ženske, ker se z njimi bolje razumem. Verjamem, da gre za neko magično povezavo energij pri celi zadevi, ker tudi verjamem zakaj me nekateri odbijajo. Že nimajo prave energije, ali pa ni kontatibilna z mojo. Vidiš Ixtlan, kako zamotamo potem ratuje vse skupaj v življenju in tudi logično je, da se marsikateri odnos sfiži, ker če NI prava/pravi NI. Potem lahko samo čakam, da me sreča pravi in me omami s svojo čarobno energijo. ;D |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by ixtlan on 09.02.2007 at 10:02:20 Donna wrote on 09.02.2007 at 09:17:24:
itak... :P ;D |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 23.02.2007 at 11:47:01 Ko sem ravno omnjala primere oseb, sem pozabila napist, da določeno karizmo imajo nekateri. V Slo je moških osebkov s posebno karizmo malo, so pa vseeno deležni velike medijske pozornosti in ne nazadnje od njih prav rada preberem kaj v tračih. Kdo ženske je za vas tak karizmatičen moški v Slo? In dragi moški, katera od znanih slovenk bi za vas bila No1? samo zanima me... ::) |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by spark on 23.02.2007 at 13:07:01 igor e. bergant mojca mavec (pa nism moški ;D) |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by tai on 23.02.2007 at 17:27:52 vesna milek (pa tud js nism moški) :D |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by spark on 23.02.2007 at 19:59:07 u pazi da to bp ne vid, če ne te bo hotu za svojo sestro (če bi jo mel) ;D |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by tai on 23.02.2007 at 23:59:26 spark wrote on 23.02.2007 at 19:59:07:
?! nism čist razumela... me jebe tole zadne čase, nč več ne razumem :-/ dj sparky, mal razlage prosm. pa brez cinizma zravn :P ampak lahko pa dodam, da ni problema, če me hoče, bpja z veseljem vzamem za svojga bratca :-* |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by spark on 24.02.2007 at 14:31:59 tai wrote on 23.02.2007 at 23:59:26:
hehehe, čist si narobe vse zastopla, ampk sm tud jz mal čudn napisala ;D ;D hotu bi ti zrihtat svojo sestro, če bi jo imel, ker pač ne razume, kako lahko ženske pohvalimo in občudujemo druge ženske ;D ;D |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by tai on 24.02.2007 at 17:06:32 damn, sm si vedno želela imet enga starjšga brata, pa sm bla že vesela, da bo kaj iz tega :D čeprov... bp je itak verjetno mlajši, ene mlajše tečnobe pa ne bi hotla prenašat ;) hm, ja, mislm, da je ženske lažje komentirat ker smo že v osnovi bolj zanimive od moških :) pr moških lahko komentiraš ritko, postavo, pa če ma kej posebej dobrga (npr. oči). pol se pa že konča. |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by ixtlan on 24.02.2007 at 17:13:08 tai wrote on 24.02.2007 at 17:06:32:
:-? kaj pa pri ženski komentiraš, poleg naštetega? |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by spark on 24.02.2007 at 18:04:43 tai wrote on 24.02.2007 at 17:06:32:
;D ;D bp je starejši pa je ena velka pozitivna tečnoba :P ;) pa niti ne gre za to al je lažji al je težji komentirat ženske al moške... gre pač zato, da ma vsak od nas eno tako energijo k te pritegene ali odbije... in jz včash za kako žensko rečm, da če bi bla desc bi jo sigurno pecala ;D pa to ne pomen da sm homo ;D |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by xyz-- on 26.02.2007 at 01:40:53 Donna super uvodni post!! Pri meni recimo mi zavrnitev ne da filinga lastne nicevosti al pa nacetja samozavesti.. pri zadnji ljubezni je bilo ravno nasprotno, pridobil sem vse to. no sj ubistvu je bila zalublena vame, ampk me vseeno zavrnila ker ima tipa to so spet drugi primerki, mene predvsem na koncu zre to, kje bom spet nasel tako perfektno osebo, kjer bo ljubezn obojestranska, se recmo razvila iz prijatelstva(!!), pa da uzivas v druzbi itd... to je vse kar me zre, saj verjetno je tko, da sposobnost videti v nekom "perfektno" osebo , odvisno tudi od nas samih, od lastnih (ne)omejitev.. morda? kaj bi vi rekli? |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 26.02.2007 at 12:58:27 Hvala xyz! Malo bom iz karizme napisala še o ljubezeni in ozdravljenem srcu. Ljudje namreč toko zelo radi začenjamo in spoznavamo nove ljudi in zdravimo strto srce z novimi vezami, ker so ravno začetki najbolj razburljivi. To se lahko nanaša tudi na karizmo. Osebno mene vedno prevzame nekdo, ki se mi zdi vreden moje pozornosti, ki me omami z duhovitostjo, humanim pogledom na svet, stvari in dogodke, ki ima izrazit besedni zaklad in mu ni težko opisovati svojih čustev, hotenj in želja. Pa tudi strasti. Prevzamejo me torej ljudje, v katerih takoj opazim pozitivno energijo, odkritost, poštenje. Taki, ki so s seboj zadovoljni, ki znajo vsak trenutek izkoristiti v nečem lepem in dobrem. Taki, ki že navzven sevajo dobroto v svet. Videz mi sploh ni več pomemben. Moški mora čutiti, kaj imajo ženske rade. S človekom, ki je duhovit, ni nikoli dolgčas. Ne more biti. Ko zazrem sebe v nekom drugem, kot v ogledalu vem, da je tak človek vreden moje pozornosti in zaupanja. Seveda pri tem tudi tvegam. Me bo sprejel kot prijatelja ali zavrnil? Bo preskočila iskra, ali pa bo moja ljubezen samo enostranska. In draga moji, ravno to je tisti začetek, ki me omamlja. Enostranske ljubezni so najbolj boleče, vem to prav dobro. Kaj mi pomeni hrepenenje, če pa ni utehe? Zdihujem lahko v nedogled za nekom, ki me niti opazi ne, ali pa srečam osebo, ki jo prevzamem tudi jaz, tako kot on mene. Žal se ljudje ne zavedamo, da je prava ljubezen redka. In boleča. Žal se ne zavedamo, da smo za pravo ljubezen lahko hvaležni višji sili. Energija dveh se poveže v nekaj božanskega, enkratnega in lepega. Bolečina ob izgubi ljubljene osebe vsakega potre, prizadane, vzame celo pogum in samospoštovanje. Kakor me drugi cenijo, tako cenim tudi sebe. Kakor ravnajo z menej na delovnem mestu, v šoli, kakor ravnajo z menoj domači, toliko se lahko cenim, kljub ne vem kakšni močni osebnosti in ne vem kaki samozavesti in samozadostnosti. Ljubezen dveh naj bi bila osvobajoča, svobodna in skoraj popolna. JAZ bi želel biti TI, mene BOLI, kar TEBE boli in mene osrečuje, kar tebe osrečuje. Na prvem mestu pa želim, da osrečujeva eden drugega, ne pa da naju oslepi ljubusumlje, zavist in pohlep. Pravijo, da je telesna ljubezen ena najložjih oblih izražanja. Najbolj boleča in najlepša pa je psihična. Pišem najbolj boleča, ker mislim, da nas najbolj bolijo čustva, ki izvirajo iz bolečine duše: nesprejetje, zavrnitev, varanje, laži...Na kakšen način občutim to bolečino, je dano samo meni. V tem sem drugačna od drugih. Prav tako, kot so moja čustva drugačna od druge ženske. Zato smo si tako zelo različni in ravno zato je toliko variant ljubezni, kaj šele bolečine ob strtem srcu. Karizma znanih oseb izžareva v biti lepoto duha. Čustveno inteligenco, možnost empatije in neko posebno energijo, ki nas privlači, prevzame in očara. Naprimer: Jan Plestenjak je za moje pojme slab pevec, ima pa karizmo. Všeč kot ženska mi je duhovita Desa Muck, čeprav ni lepotica. Stvar osebne presoje. Pri Janu mi je všeč njegov videz, smeh in samozavest...pri Desi pa duhovito hudomušno pisanje. Rada jo berem. Stvar osebnega okusa pač. Kakor koli že opisujejo ljubezen drugi, le meni sami je dana boleča izkušnja. Pot žalovanja je trpka. Ne iščem jo v drugih vezah, preboleti jo moram sama in razmisliti v čem se je moj odnos končal kot tragedija. Za mojega bivšega se je končal kot komedija. Rekel je celo:"Zakaj si tako ženeš k srcu?" Bedno vprašnje mar ni? Tatalno neinteligentno. Najbrž zato, ker imam srce v nasprotju z njim. Začela sem celo verjeti, da ima namesto srca v prsih kamen. To pa je že povsem druga zgodba... :-[ |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Loops of Infinity on 26.02.2007 at 15:48:12 xyz-- wrote on 26.02.2007 at 01:40:53:
Seveda je odvisno kolk si odprt. Koliko si dovoliš biti, videti. V meditaciji smo, ker tam se ne bojimo. Razočaranje je lahko big time, če nimaš dovolj pojma, če si ne narediš dovolj prostora za svoje sanje, kjer bi naj bil tud prostor na nekoga drugega. Dream big time - seveda ja. Sam kje je prostor za resnično? Oz. osebo, ki je tisti frend, ki ljubi. Tudi sanje se kradejo. Saj vemo, da je vse v eyes of the beholder. Omejitev se mi zdi zaželjena in pametna. Ljubezen naj bo prostovoljna. Izkušnje mi kažejo, da bolj kot jaz nisem omejena, torej bolj kot vidim perfekcijo, bolj jo nekdo tadrug ne. In obratno. Koliko je nekdo sposoben sprejet kaos oz. tisto česar se boji? Če je to sploh point. Tega ne vem. Če je, zakaj sploh? Da bi lahko bil prijatelj in ljubezen? Ko smo vsi (oba) v neke vrste meditaciji.., prijazni naklonjenosti.., tako ali tako je. Če dosežeš, da je ta pristna pri sebi, je svet pravzaprav v tvojih rokah. In potem bi zares bili posamezniki celote in ne le določen % od 100% (ne vem). Zaceljeni, ozdravljeni. 'Tam' bi se le prepoznali, da bi se lahko darovali. Hm.. (So mi rekli (miss eva), da se je dalo začutit v temle, da si sestavljam resnico, pa sem bla prehitra in zbrisala, ker sem absolutno imela občutek, da je nerazumljivo oz. nerazumljeno. Pa sem se zmotila. Lepim nazaj, ker je še po čudežu ostala opcija 'prlepi' od prej.. Bi jaz v bistvu tud drugemu svetovala takole, naj pusti vendarle.., ne vem zakaj sama ko nekdo 'sprejme', ne dopustim takisto.. Še en hm) |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Eva on 26.02.2007 at 15:50:26 wrote on 26.02.2007 at 15:48:12:
thank you |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by tai on 26.02.2007 at 20:37:36 js sm začetni post prebrala že dolg nazaj in morm priznat, da se mi je usedu v srce. tolk zlo, da nisem znala nč napisat ker nism mogla zbrat misli in povedat kar hočm :-/ in takrat sem si rekla, ok, bom šla pa mal pogledat po netu, če pa kej o njem piše o njem - k sm ga pa jaz imela neskončno rada in sm mu nekoč nekje dala svoje srce in dušo. in zvem, da ima otroka s punco, ki jo ima zelo rad (in ona njega), povsod sta napisana skupaj, na področju službe je dobil to, kar si je vedno želel, živita v skupnem stanovanju in iz njunega pisanja se prov čuti sožitje. in ja, izvem, da je očitno zelo zelo srečen. prva moja misel je bla - jz krava, kaj sploh hodm to gledat, potem sem začela histerično jokat s presledki in dva dni sploh nisem mogla nehat. najbolj zanimivo pa se mi je zdelo to, da sm se spomnla na isto vprašanje kot sm si ga postavlala, ko sem bla z njim. ko sm samo sebe vprašala, ali je on res tisti, ki mi daje to, kar hočem, sem si rekla "ja, midva bova zmeri skupi". ampak, ko sm si rekla, dej tanja, resno si priznaj, a je to to, je bla v moji glavi vedno najprej tišina, potem žalost in vedno isti odgovor "ne, to ni to". in občutek, da naj grem čimprej stran, ker bom samo sebe pojebala. mene je najbolj fasciniralo spoznanje, kako sm se sama obnašala v vezi (potem,ko je minilo tisto obtoževanje, da je on vsega kriv). dojela sem, da ko mi nekdo zleze pod kožo, se nenormalno predam človeku, v bistvu se mu izročim v roke in če sem čist iskrena, takrat ko čutm, da gre za neki več, ne samo za "navadno" ljubezen, pričakujem od moškega, da mi da to, kar sama nimam - potrditev, varnost in ljubezen. in čeprov se zdi klišejsko, je res, da ne morš met drugih rad, dokler sam sebe nimaš. in sm opazla, da si sama pr seb velikrat to skreiram, da stvari kot so ljubezen, sreča ipd. velikart enačim z bolečino, ker mislm, da se res globoke stvari lahko zgodijo samo skozi eno posebno obliko trpljenja. in kar hočm povedat je to, da mislm da če bi imela sposobnost stvari gledat z razdalje, če bi bla tolk usredinjena sama vase, da bi gledala ne brezsrčno, ampak realno, bi si priznala, da to zame osebno ni bla ljubezen. in vedno me najbolj boli to, da jaz ko enkrat sprejmem osebo za "mojo" ni tistga, kje si bil, zakaj si s kolegi, a me maš kej rad in bla bla, nikol. ampak v odnosu do sebe pa pogrnem na celi črti. v obdobju ko sem bla z njim (pa ne samo takrat) sm bla tolk ranjena v seb, da sm hotla, da bi mi on zapolnil tisto praznino k sm jo mela in mi pretvoru bolečino v srečo (kakšna iluzija). in to ne pomen, da ni naredu stvari narobe, da me ni (namenoma)prizadel, ne, še vedno je naredu dost stvari k jih mu ne bi blo treba. ampak včasih imam občutek, da tud če bi spoznala princa na belem konju bi se mi zgodilo podobno. ker s tem, ko odpiram srce se mi vedno zgodi, da po eni strani postajam srečna, po drugi strani pa so mi te osebe eno tako ogledalo k mi pokažejo kolk zlo nesrečna sm nekje v seb in kolk zlo si želim, da mi dajo neki, kar si sama ne morm dat. in to je to, kar men vedno ostane na koncu, po vsej tej bolečini, ki mi jo da drug - da ugotovim, da sm nekje v srčiki moje duše tko zlo ranjena, da že vnaprej skreiram to dramatično, bolečo zvezo in nč čudnga, da privlačim nase potem ljudi k me lahko prizadanejo. in kljub temu, da sm z njim doživela res neverjetne momente, mislm to i za opisat, ko se mi je zdel, da je vse okol mene obstalo, ampak vseen mislm, da to ni bla ljubezen, tista prava kokr jo js razumem, ker ljubezen kot taka ne more bit bolečina. in če je, pol to ne more bit to. in takrat ko to ne bo več tko, mislm, da bom zlo vesela, ker bom vedla, da sm nrdila eno velko štengo pr seb, v svojem lastnem sprejemanju same sebe. / če se vm bo zdel tole čudno al pa ne, js sm mela neverjetno potrebo po tem, da tole zbašem ven iz sebe. |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by titud on 27.02.2007 at 10:12:55 Lahko da ljubezenska patrnerska skupnost trajno ne razrešuje skor nobenega od vprašnaj, ki si si jih zastavljate zgornjih postih. Če je ta skupnost kolikor toliko iskrena, si v njej vsak dolžan vsak dan znova zastavljat skor ista vprašanja in si tud vsak dan znova iskat argumente, zarad katerih je vredno v skupnusti vztrajat. Parnerska skupnost ni noben tak 'big deal', ki bi moral komu manjkat prav tako kot ni neka samska scena tako privlačna alternativa, da bi se človk kar nehal iskat argumente, zakaj mu je v partnersko sceno vredno ohranjat, in si umišljat, da boš sam laže najdu odgovore. Moja žena ma najboljše frendice ravno med ločenimi, vdovami ali kako drugače samskimi vrstnicami in predvsem strejšami 'damami'. V njihovi družbi najbolj uživa ravno zato, ker se ji ni treba obnašat kot da 'ima dedca', kar je prsiljena med poročenimi vrstnicami, ki jim možovi dajejo potreben družbeni status, zarad katerga se po njenem obnašajo 'ko glupe kure' in jo mečejo iz tira predvsem zato, ker tud od nje pričakujejo, da se bo obnašala enako, če ne bi tkorekoč omaloževala lastno razmerje. Svojimi samskimi frendicam s tem početjem praviloma dviga smozavest, hkrati pa jo popade totalna alergija na to, kolk nekritične in neumne kure postanejo njene samske frendice, ko jim skuša naplest kakšno novo razmerje. Se je zarad tega že skor nehala ukvarjat s tovrstnim 'zvodništvom', ampak v manjših krajih se dekleta dejasnko počutjo 'manj vredna', zarad tega si tud med sabo ne razvijejo dost močne 'alternativne scene', v kateri bi razvile dovolj samozavesti, da se jim ne blo treba spuščat v vnaprej zavožena razmerja zaradi razmerij... |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 28.02.2007 at 16:02:02 Lepo napisano Titud. Vztrajanje v ljubezni je v biti veliko delo dveh, ki naj bi se ljubila. Ljubezen sama kot taka in njena čustva nas marsikdaj spravljajo v skušnjave in dvome. "Me ima rad?" Me ima resnično rad kot človeka, žensko, partnerico ali je z menoj samo zato, ker si ni našel druge? Kaj pa če igra, se pretvarja in hlini neko ljubezen? Kaj potem? Kaj če me vara, izkorišča? In dvom se vedno naseli v srcu, pa naj se delamo še ne vem kako pogumne, samozadostne in ljubeče. Pravijo, da ljubezen je tam, kjer se ljudje trudijo zanjo, kjer si jo resnično želijo. Za to pa je potrebno veliko dela obeh. Veliko poštenja, odkritosti, prilagajanja, pogovarjanja, spoštovanja. Toliko življenskih stvari in toliko dogodkov, ki nas tarejo sprejeti s skupnimi močmi, se truditi in vztrajati. In ko pišem o skupnem delu obeh partnerjev mislim tudi na spoštovanje, občudovanje in sprejemanje. Že res, da moramo imeti na prvem mestu radi sebe, moramo pa tudi ljubiti drugega tako kot sebe. Brez zavisti, ljubosumnosti in pohlepa. Ženske smo mogoče bolj sposobne nekih čustev, ki so globja, kot so moška. Mislim tako. Ne vem ali imamo eno vlako več v srcu, ali pa eno manj v glavi, kot vi moški. Mogoče vam delam krivico moški, samo skozi svoje ljubezenske izkušnje sem enostavno prišla do spoznanja, da bolj trpimo. Relativno? Mogoče se motim, žal pa poznam več žensk s strtim srcem, kot moških. Moški si prav hitro najdete drugo vezo in enostavno pozabite na kalvarijo prejšnje. Ženske pa trpimo in v svoji bolečini ostajamo same. In veste kaj je najtežje na svetu? Najtežje na svetu je biti sam. Truditi se za neko vezo, biti v vezi, pa naj bo kakšna koli ni tako hudo, kot je biti sam. Tako je moje osebno razmišljanje, ker sem vrsto let vdova. Vse ostale ljubezenske avanture so v bistvu bile le mašilo, da bi pozabila globoko bolečino samote. Ne boli toliko končana zveza, kot boli občutek, da ljubljene osebe resnično ni več. Iščem jo v drugih moških, iščem podobnosti z nekom, ki ga več ni. Iščem podobne besede in poglede, podobna nagnenja in želje, kot jih je imel moj pokojni. Pa se vedno opečem. Napačno je moje razmišljanje, vem in vendar ne morem iz svoje kože. Edina osba, ki mu je resnično podobna v značaju in hotenjih je moja hči. V njej marikdaj zazrem podobnost, ki me gane v dno srca. Pretrese me z vso hvaležnostjo usodi, da je edini človek na svetu, ki ji je dana skoraj enakost. |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Solange on 15.04.2007 at 17:40:40 Nisi kriva ti in ni kriv on. Niso krivi starši. Tak film se ti je odvrtel. tako kot drugim pred tabo in tako se dogaja danes meni, jutri nekomu drugemu. Biti zapuščen in zavržen, je težko. Zelo težko! Ubogo bitje. Pa te nočem pognati v jok. Trpela boš samo še do trenutka, ko boš spoznala, da si prav ti tista, ki si namenjena najlepšemu in najboljšemu bitju zate na svetu, nekoč. Morda prav kmalu. Tistemu, ki te bo občudoval, ker si tega v resnici vredna- občudovanja namreč. Hvala bogu, da si zgrešila ono bitje, ki ti daje občutek zavrženost. Tebi ga ni bilo potrebno pustiti. Hvala bogu, da ga nisi pustila, prizadela. Zakaj sovraštvo in maščevanje? Boš še s tem izgubljala svojo energijo? Ne želim ti pridigati kot mama. Očitno si zelo pogumna in se ne bojim zate. Verjetno sedaj že veselo frfotaš naokoli in nabiraš pike samozavesti, ki ti pripadajo. Glavo pokonci, bitje. Nalakiraj si nohte in ven na sonce ali pa v osvežujoč dež. Morda te pokliče prijateljica in bo žur. Si neskončno edina, pa če to veš ali ne. Zavedala se boš tega nekega dne gotovo. Temu bi lahko tudi rekla "shodila" v samozavedanju. [smiley=wink.gif] |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 16.04.2007 at 14:16:49 Lepa hvala Solange za spodbudne besede in želje! ::) Bi morala napisat, da je strto srce nekoliko ozdravelo, čeprav lahko verjamete, da poraz nihče ne preboli kar tako. Naša čustva nas delajo take, kot smo in žal jim ne moremo ne ukazovati ne otresti in znebiti se jih ne moremo. Sem že pisala o tem smislu, da dogodki niso to, kar so, ampak to, kar mi naredimo iz njih. Moja ljubezenska polomija je bila zato še večja, ker sem v trepljenju videla le sebe in svojo bolečino. Takoj ko pa odvrneš pozornost drugam, ko spoznaš, da je življenje sestavljeno tudi od odhajanja, ti je lažje pri srcu. Usoda vedno poskrbi zato, da postavi stavri in ljudi na svoje mesto. Tudi čustva. Z dneva v dan je bolčina manjša in trpljenje se izniči ob obilici opravkov in novih zamisli. Človek postane rešen bremena in vse stvari in dogodke postavi na novo mesto. Sem vesele, da je celotna zgodba dobila nov smisel, tako kot sem napisala v prvem postu. "Ljubzen je povsod, samo najti jo je treba. v vsaki malenkosti, pa naj bo še tako majčkeni...v vseh ljudeh in vseh stvareh..." |
|
Title: Re: Ozdravljeno srce Post by Donna on 16.04.2007 at 14:18:31 Očitno rabim še lektorja za napke. Sori, ej! :-[ |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |
